Zanimiva zasedba Strojmachine je sodelovala tudi pri snemanju dokumentarnega filma Fabrika Maribor. Foto: Dejan Korošec
Zanimiva zasedba Strojmachine je sodelovala tudi pri snemanju dokumentarnega filma Fabrika Maribor. Foto: Dejan Korošec
Strojmachine
Strojmachine ustvarjajo zvoke na zanimivih instrumentih, ki jih večinoma izdelajo sami. Foto: Dejan Korošec

Naslov Vacuum smo izbrali zato, ker je to prostor, ki je prevladujoč v vesolju in je zvočno popolnoma nem, tih. V njem je nemogoče obstajati, ustvarjati in poslušati glasbo ali zvočne frekvence. Nekakšen nasprotni pol zvočnega sveta, kjer je doma naša glasba.

O naslovu albuma Vacuum.

Odziv publike v tujini nas še vedno preseneča, saj so koncertni prostori 15 minut pred koncertom skoraj prazni, pet minut po začetku igranja pa že povsem polni ljudi s presenečenimi izrazi na obrazih. No, ni treba dolgo, da smo vsi v skupnem zvočnem prostoru, ki nima starostnih, jezikovnih in kulturnih razlik.

Jurij Šuhel o vzdušju na koncertih.

Zasedbo Strojmachine sestavljajo nekateri nekdanji člani zasedbe The Stroj. Za "pleme" je značilno, da ustvarja zvok na različne instrumente, ki jih izdelajo sami iz odpadnih materialov. Rezultat so različni "mutanti", kot jih imenujejo. S članom Jurijem Šuhlom smo se pogovarjali o njihovem zadnjem projektu (sodelovali so pri snemanju zanimivega dokumentarnega filma), nenavadnih instrumentih, zvokih, ki jih privabijo iz njih, in še čem. Več si lahko preberete v spodnjem intrevjuju.


Sodelovali ste pri snemanju dokumentarca Fabrika Maribor režiserke Bojane Rudl in scenarista Mateja Korošca. Kakšno je sporočilo filma?
V dokumentarcu sta predstavljeni dve tematiki, prva je predstavitev Maribora od začetka elektrike in posledično prvih industrijskih obratov do 90. let prejšnjega stoletja, ko je bil Maribor praktično eno izmed največjih industrijskih mest v Jugoslaviji. Predstavljenih bo deset vej industrije. Druga tematika pa skuša predstaviti neverjetno hiter propad vseh industrijskih obratov v komaj petih letih od 1991 do 1995. Na cesti so brez dela ostale celotne družine, ki so bile zaposlene v teh obratih. Zaradi vsebine nam je bilo sodelovanje pri dokumentarcu poseben izziv, ki nas je tako prevzel, da smo za ves dokumentarec naredili avtorsko glasbo.

Kdaj in kje bo premiera filma?
Dokumentarec je v sklepni fazi montaže in bo predvidoma premierno predstavljen v Mariboru in Ljubljani v sredini junija.

Kako je prišlo do sodelovanja z ekipo dokumentarnega filma?
Spontano. Od prvotne želje režiserke in scenarista, da bi uporabili glasbo z naše nove plošče Vacuum, je ideja dobila krila do te razsežnosti, da smo v plemenu izrazili težnjo do izvedbe nove avtorske glasbe za celoten dokumentarec.

Pri snemanju ste med drugimi grali tudi na ogromne odslužene stroje v nekdanji tovarni dušika v Rušah. Kako se zvok takšnih "instrumentov" v "svojem pravem okolju" razlikuje od zvoka instrumentov, ki ste jih izdelali sami?
Resnična zgodba dokumentarnega filma nas je vodila do te odslužene tovarne, ki je bila kruh in eksistenca 1.500 delavcem v treh izmenah. Tam smo iz dvonadstropnih plavžev, separacij, plinskih instalcij in ostalih gigantskih strojev skušali poustvariti zvoke in bit tovarne, ki je zagotavljala varen ritem življenja tem delavcem. Stroji in konstrukcijski kompleksi ne omogočajo povsem idealnih zvočnih frekvenc, zato smo ravno toliko truda vložili v izvedbo glasbe z našimi instrumenti, ki smo jih prvič uporabili ambientalno brez dodatnega ozvočenja.

Kot rečeno, instrumente sicer izdelujete sami. Katerega bi lahko izpostavili kot najbolj nenavadnega?
Več jih je. Ne delimo jh glede na vizualno atraktivnost, temveč glede na samo uporabnost. Mogoče smo zdaj povsem prevzeti nad elektrificirano harfo, ki nam že leto dni iz vaje v vajo želi povedati nekaj novega, pa ji komaj sledimo. Orgle so z novim članom Juretom Najdičom postale instrument, ki omogoča neverjeten zvočni razpon. Izdeleli bomo dodatne, nove, povsem individualne, ki bodo delovale na drug zvočni sitem piščali.

Za vami je že kar nekaj nastopov v tujini. Kako vas je sprejelo občinstvo? Tovrstne glasbene zasedbe najbrž niso prav pogoste …
Odziv publike v tujini nas še vedno preseneča, saj so koncertni prostori 15 minut pred koncertom skoraj prazni, pet minut po začetku igranja pa že povsem polni ljudi s presenečenimi izrazi na obrazih. No, ni treba dolgo, da smo vsi v skupnem zvočnem prostoru, ki nima starostnih, jezikovnih in kulturnih razlik. Tovrstnih glasbenih zasedb je v tujini pravzaprav kar precej, le da se med seboj razlikujemo po samem načinu izražanja, filozofiji dela in mogoče žanrski opredelitvi.

Izdali ste že zgoščenko Vacuum, pri kateri ste sodelovali z Aldom Ivančičem. Zakaj takšno ime albuma?
Naslov Vacuum smo izbrali zato, ker je to prostor, ki je prevladujoč v vesolju in je zvočno popolnoma nem, tih. V njem je nemogoče obstajati, ustvarjati in poslušati glasbo ali zvočne frekvence. Nekakšen nasprotni pol zvočnega sveta, kjer je doma naša glasba.

Album Vacuum "izraža vznesenost nad novimi zvočnimi možnostmi, ki jih omogočata elektrifikacija in stisnjen zrak", ste zapisali na spletni strani. Kaj pa bo izražal naslednji album, ki ga pripravljate?
Ne vemo, s tem se ne obremenjujemo, za zdaj smo v lastnem zvočnem svetu, ki ima neomejene možnosti raziskovanja in ustvarjanja. Zaradi konstantnih nastopov in sodelovanj v različnih projektih je dela ogromno. Upamo, da bomo lahko vse realizirali in posneli do konca leta. Nove skladbe že uspešno izvajamo na koncertih in tako vidimo, kako jih sprejme občinstvo.

A. M.

Spodaj si lahko ogledate še nekaj fotografij zasedbe Strojmachine.

Naslov Vacuum smo izbrali zato, ker je to prostor, ki je prevladujoč v vesolju in je zvočno popolnoma nem, tih. V njem je nemogoče obstajati, ustvarjati in poslušati glasbo ali zvočne frekvence. Nekakšen nasprotni pol zvočnega sveta, kjer je doma naša glasba.

O naslovu albuma Vacuum.

Odziv publike v tujini nas še vedno preseneča, saj so koncertni prostori 15 minut pred koncertom skoraj prazni, pet minut po začetku igranja pa že povsem polni ljudi s presenečenimi izrazi na obrazih. No, ni treba dolgo, da smo vsi v skupnem zvočnem prostoru, ki nima starostnih, jezikovnih in kulturnih razlik.

Jurij Šuhel o vzdušju na koncertih.