Zanimanje za konferenco, ki ga organizirata Center za kreativnost in Društvo za sodobno slovensko oblikovanje tekstilij in oblačil SOTO, je izjemno, saj so bila mesta hitro zapolnjena.
Odziv veseli tudi Sanjo Grcić, modno oblikovalko iz društva SOTO, ki je poskrbela za vsebinski del konference. Za njo so trije meseci trdega dela, s končno podobo pa je več kot zadovoljna: "Presrečna sem, da nam je konferenco uspelo skupaj izpeljati, da je Center za kreativnost organizacijsko stvar sprejel in izpeljal in da so ljudje razumeli, zakaj je pomembna takšna konferenca. Upam, da bo pomagala vsem nam, da se bomo kaj naučili, da bomo vzpostavili nove, pomembne stike z ljudmi, ki nam lahko svetujejo glede naše poklicne poti. In da se bomo tudi mi veliko bolj povezali."
Idejo o organizaciji konference so dobili, ko je Grcićeva skupaj s programsko direktorico Centra za kreativnost Miko Cimolini junija obiskala IV. kulturno-kreativni forum Kitajske in srednjeevropskih držav, posvečen filmu, modi in kreativnemu turizmu (tega bo prihodnje leto gostila Slovenija): "To je bolj državniška stvar, vabljeni so ministrstva in uradi, Madžari pa so hoteli imeti ljudi iz stroke, tako sem se tudi sama znašla tam. Na forumu so predstavljali dobre primere kreativnih industrij vseh zvrsti. Bile so tudi predstavitve madžarskih modnih znamk, ki so veliko uspešnejše kot naše. Kar me je fasciniralo, je bilo to, da sem opazila, da naše znamke konceptualno in izvedbeno niso nič slabše kot madžarske, so pa poslovno slabše. Manjka nam poslovnih znanj in posledično tržnih uspehov." Tako se je rodila ideja o mednarodni konferenci na naših tleh, da ljudje iz stroke pridejo delit svoje znanje, svoje zgodbe, s tem pa poskusijo izobraziti slovenske modne ustvarjalce in jih naučiti boljšega poslovanja.
Pri tem z nasveti pomaga okoli 30 strokovnjakov s področja modne industrije in modnih medijev iz več kot desetih držav. Svoje zgodbe razkriva tudi okoli 20 najaktualnejših domačih blagovnih znamk.
Kot je razkrila Grcićeva, so se skoraj vsi, ki jih je želela gostiti na konferenci, tudi odzvali. Zaradi delovnih obveznosti pa na konferenci ni uspešnih slovenskih oblikovalcev Petra Movrina in Uroša Belantiča. Njena velika želja sta bili tudi uspešni modni znamki iz regije, med njimi hrvaška Xenia design, ki ima na Hrvaškem tudi ogromen razvojni center: "Žal mi je, da jim ni uspelo priti, saj sem želela nekoga z uspešno zgodbo, ki je štartal iz istega položaja kot slovenski oblikovalci, nekoga, ki ima iste pogoje, nekoga, ki prihaja iz enako nestimulativnega okolja, a je dokazal, da se da uspeti."
Ko smo se ravno dotaknili nestimulativnega okolja, nas je zanimalo, ali bi morala država bolje poskrbeti za modno industrijo: "Zdaj je malo bolje, saj gredo stvari s Centrom za kreativnost na boljše – oblikovalci so se tako lahko prijavili na razpise in so bili kar uspešni pri pridobivanju sredstev pri razvijanju svojih znanj. Hudič je to, ker nimamo svoje institucije ... Film ima svoj filmski center, vem, da se tudi oni borijo, a vseeno imajo center, ki podeljuje denar, pomaga ustvarjalcem ... Mi tega nimamo. Ko nimaš organizacije, ki bi se ukvarjala s tem, nimaš lobistov, nimaš prijateljev v politiki, na ministrstvih in obsojen si sam nase. Ampak očitno to spodbuja neke druge pozitivne zgodbe, danes smo jih veliko slišali."
Ena izmed teh je znamka MilaKrasna, za katero stoji Minka Rozman, ki s spodnjim perilom osvaja svet (novembra bo tako o njih pisal japonski Vogue). Po mnenju Grcićeve je prav MilaKrasna ena najuspešnejših slovenskih znamk: "Govorimo o različnih uspešnostih. Ko gre za poslovno uspešnost, je naša najpomembnejša oblikovalka Minka Rozman in njena znamka MilaKrasna. Ko gre za prepoznavnost, je najuspešnejši Peter Movrin. Ko gre za nagel preboj, pa Just A Corpse."
Na konferenci se bodo predstavili tudi uspešni Slovenci, ki v tujini opravljajo poklice, ki jih pri nas v svetu mode še ne poznamo (razvijalec digitalnih vsebin, umetniška urednica, stilist za modne revije, strateg za razvoj blagovnih znamk, raziskovalka smernic, modna agentka), in ki bodo na konferenci med govorniki: Anžej Dežan (Pariz, Chanel), Katja Horvat (New York, Hood by Air), Andrej Skok (Pariz), Anže Ermenc (Manchester, New Edge Magazine), Alenka Marsh (London/Milano, Alenka Marsh Design) in Angela Lukanovich (London, Voo Print Ltd.). "Želela sem povabiti Slovence, ki so uspešni v tujini pri drugih modnih znamkah, saj imamo ogromno ljudi, ki so uspešni v tujini v velikih podjetjih. In nihče jih nikoli ne uporabi, da bi svoje znanje prinesli nazaj v svojo domovino, oni imajo to željo. In zdaj bo priložnost, da delijo svoje znanje, da dajo nasvete," je pojasnila Grcićeva.
Naslovili bodo številna pereča vprašanja, ki zadevajo razumevanje mode kot strategije in posla, med drugim tudi to, kako ustvariti mednarodno prepoznavnost, čeprav prihajaš iz države, ki ni modna velesila, in kako to prepoznavnost graditi v svetu blagovnih modnih znamk. Tudi z odgovori na ta vprašanja bodo poskusili napovedati prihodnje smernice modne industrije v Sloveniji.
Trajnost v ospredju
Vedno večja problematika sodobnega sveta mode je tudi hitra moda. Z nizkimi cenami in vedno novimi izdelki je potrošnike zvabila na pot konzumiranja izdelkov slabše kakovosti s posledično krajšo življenjsko dobo. To nima posledic le za modno industrijo kot tako, ampak tudi za okolje – količine odpadnih oblačil in drugih odpadnih snovi so se povečale, izkoriščanje naravnih in človeških virov pa se je še okrepilo. Zato je hitra moda ena izmed največjih onesnaževalk okolja. Sodobna družba si zato prizadeva k izboljšanju položaja z vpeljavo etično odgovorne trajnostne mode. To področje so oziroma bodo na konferenci predstavile Landiana Yolo (Romunija, Feeric Fashion Week), promotorka trajnostnih tehnik, Dorothee Sarah Spehar (Berlin/Kopenhagen/New York, Ds Agency Berlin), specializirana za predstavljanje trajnostnih blagovnih znamk na različnih modnih dogodkih, lastnica trajnostne modne znamke Mateja Benedetti (Ljubljana/Milano, Benedetti Life), pa tudi mnogo drugih trajnostno naravnanih modnih znamk, ki se problematike hitre mode dobro zavedajo in si na tem področju že dejavno prizadevajo za inovativne izboljšave. Med njimi so se prvi dan predstavile slovenske ekološke, etične in trajnostne znamke: mila.vert, Nelizabeta, Things I Miss, Destilator in Vita Ivačić, ustvarjalke, ki stojijo za temi znamkami, pa so povedale, da v tej vrsti mode hitrih in dobrih zaslužkov ni, tako da delajo to bolj iz ljubezni kot po dobičku. "Trajnostna moda je prava, če je iskrena, če to ponotranjiš," je poudarila Tina Princ (Things I Miss).
V sodelovanju z Ljubljanskim tednom mode (LJFW 2019), ki je v MAO-u potekal v dneh pred konferenco, so odprli skupni prodajno-predstavitveni dogodek pop-up showroom, kjer so na prodaj oblačila 40 modnih znamk, vključno s temi, ki se predstavljajo v okviru konference.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje