Sredi Torina jih najdemo vsaj toliko, kot bi jih sredi Ljubljane, kamor se je beseda superge s Tržaškega razširila v 60. letih. Toda le ena je Superga z veliko začetnico – in le eden je model 2750, ki je v 36 različnih barvah star že okroglo stoletje.

"Danes prodamo po pet milijonov parov Superginih čevljev letno. Pri več kot 4,5 milijona parov gre za model 2750 in njegove izpeljanke," pojasnjuje Diego Ficili, vodja razvoja obutve pri podjetju Basic Net.

Podjetje, ki je danes lastnik znamke Superga, je v Torinu ohranilo samo načrtovanje in prodajo izdelkov. "Ostale so službe, ki so povezane z upravljanjem znamke. Proizvodnjo pa smo preselili v Vietnam," pravi Ficili.

"Torino je doživel industrializacijo in tudi deindustrializacijo. Superga je bila ena od žrtev tega procesa. Toda mi smo jo z drugačnim poslovnim modelom znova lansirali, le da proizvodnje v Torinu več ni," dodaja ustanovitelj in predsednik uprave podjetja Marco Boglione.

Zdaj propadajočo tovarno je pred dobrim stoletjem postavil Švicar Walter Martiny. Superge si je izmislil samo zaradi teniške strasti svoje angleške žene.

"Takrat so uporabljali platnene copate z vrvenimi podplati, ki so hitro razpadli. Martiny pa je dojel, da bi lahko za podplate teniških copat uporabil gumo, iz česar se je potem razvila ta slovita znamka," razloži specialistka za zgodovino torinske industrije Donatella Sasso.

Superga povezana tudi s tragedijo
Ime Superga ni izmišljeno. Čevlji so dobili ime po baziliki Superga, ki so jo na istoimenskem hribu – Superga – na začetku 18. stoletja postavili Savojci – in kjer je leta '49 v letalski nesreči umrla nogometna ekipa Torina.

Beseda izvira iz latinsko-germanske spakedranke Sarrapergia – ali Gora med hribi. Preden je prišla do slovenščine, je preživela tisočletje in naredila 500 kilometrov.