Pred šestimi leti je s svojo prvo kolekcijo Retrospektiva stresla slovensko modno sceno. Zdaj, pet kolekcij in nekaj življenjskih lekcij pozneje, je prišel čas, da Nina Šušnjara vstopi na tuje prizorišče. Na tednu mode za neodvisne oblikovalce v New Yorku se bo v soboto zvečer predstavila s svojo novo kolekcijo Kardia, ki jo je oblikovala za sodobno žensko, polno kontrastov. In z New Yorkom v mislih. Z Nino smo se pogovarjali pred njenim odhodom v veliko jabolko, v pogovoru pa nam je povedala nekaj več o novi znamki ter nam razkrila svoje cilje in pričakovanja.

Vsi vemo, da ste ime svoje znamke preimenovali v Susnyara, ne vemo pa prav dobro, zakaj. Namignili ste, da se ozirate v tujino, nam lahko poveste kaj več o tem?
Da, res je, znamka se seli v tujino. Znamka, ne jaz (smeh). Selimo se, ker je v Sloveniji trg žal premajhen, premajhna je kupna moč in premajhen je odstotek žensk, za katere oblikujem. Žal mi je, da je tako, a moram se premakniti na večji trg. In zdaj lahko končno povem, da odhajam v New York, v moj New York. Ko sem se odločala med različnimi modnimi prestolnicami in njihovimi tedni mode, je bil New York najbolj logična izbira. London je preveč odbit, njihova ulična moda je morda zame malce preveč, Milano se mi zdi preveč kičast, Pariz pa preveč šik in preveč konservativen. New York pa je najboljša mešanica vsega tega, je najbolj svoboden in se mi zdi, da jaz kot oblikovalka tja najbolj spadam. V New Yorku sem bila že sedemkrat, vedno sem se šla prepričevat, ali spadam tja, raziskovala sem, kaj nosijo na ulici, in svoja oblačila definitivno vidim tam. Tudi Tesa Jurjaševič, ki piše Magnifique blog in je kot blogerka obiskala že več različnih tednov mode, je vedno nosila moja oblačila, mi je dejala, da je bil v New Yorku odziv najboljši. Med tednom mode so v New Yorku vsi modni uredniki, vsi fotografi, vsi kupci, vsi blogerji in po njenih besedah je bilo zanimanja ogromno. To je bila zame še dodatna potrditev, da sem se pravilno odločila.

Kje se boste predstavili?
Predstavila se bom na newyorškem tednu mode za neodvisne oblikovalce, ki poteka vzporedno z glavnim tednom mode in je namenjen še neuveljavljenim oblikovalcem, ki še niso korporacije. Vedeti moramo, da se na tednu mode pogovarjamo o najmanj 200.000 evrov vložka, in to je samo osnova, da dobiš prostor, potem pa te čaka še vse preostalo - umetniki ličenja, manekenke, luči, vse. Tega si mi še ne moremo privoščiti, tako da je naš cilj, da gremo tja, se predstavimo, da nas ljudje spoznajo. Potem se bomo vračali, vsakič boljši in vsakič bomo predstavili več.

Ko ste se prijavili na teden mode, je temu verjetno sledil kakšen izbor? Si predstavljam, da je bilo prijav z vsega sveta ogromno?
Da, najprej sem poslala osnovne podatke o znamki in o sebi, ker sem jim bila všeč, so me povabili v naslednji krog. Nato smo morali poslati tri slike, ki te najbolje predstavljajo, poslala sem slike iz treh različnih kolekcij, saj sem hotela pokazati, da je čeprav gre za tri različne kolekcije, mogoče čutiti isto znamko. Da je vedno drugače in vedno novo, ampak se da kolekcije tudi kombinirati med seboj. Naslednji korak bi moral biti ta, da bi fizično poslala svoje izdelke, da bi pregledali, kako so narejeni, na koncu pa bi sledil še videorazgovor. Jaz sem zadnja dva koraka preskočila, saj so mi, ko sem poslala tiste tri omenjene slike, takoj odgovorili, da mi čestitajo, da sem preskočila vse nadaljnje korake in da hočejo, da pridemo. Takrat sem se zjokala od veselja. To je bil zame poseben preizkus, saj sem prvič dala svoje delo nekomu v oceno. Potem sem morala narediti kolekcijo, šli smo na dopust, nato pa smo naredili še kataloge, look-booke, pripravili ves promocijski material, obleke so zašite in zdaj smo pripravljeni. Jaz se na vse to sicer pripravljam že leto in pol, finale pa je bil v zadnjih mesecih.

Ste tokrat oblekli tudi sebe?
Da, zaželeno je, da oblikovalec nosi svoje kose, saj je to najboljši način promocije. Tako da sem tokrat poskrbela tudi zase, nekaj kosov sem si zašila. Še vedno sicer ostajam zvesta svojemu stilu, je pa vse skupaj seveda v duhu moje kolekcije.

S svojo novo znamko ste se tudi razširili, ekipa je večja, niste več samo vi?
Da, res je, nisem več samo jaz. Zdaj lahko končno tudi javno izpostavim, kdo stoji za znamko. Moja vodja znamke (brand manager) je Lucija Gubenšek, njo najbolje opišem kot "mean machine" (zlobni stroj), ki zna ogromno, saj je bila vodja znamke za farmacevtsko linijo, poleg tega pa je pet let živela v ZDA in ima ogromno stikov iz sveta mode. Ti nam zdaj zelo koristijo, saj imamo že zdaj dogovorjene številne sestanke, tako da smo že na začetku preskočili nekaj stopnic in gremo v New Yorku res do glavnih ljudi. V ekipi je tudi Liza Rihar, ki je glavna stilistka znamke, moja prva desna roka, kar se tiče kreative. Jaz sem oblikovalka, zasnujem kolekcijo, ampak potrebujem nekoga, da kolekcijo predstavi na različne načine, da mi pokaže vse, kar se da. Se mi zdi, da imajo številni oblikovalci prevelik ego, da bi to dovolili, kar se mi zdi napaka. Stilist lahko zadevo postavi na še višjo raven, saj si ti preveč vpet v svoje delo in morda ne vidiš vseh možnosti. Tesa Jurjaševič je predstavnica za stike z javnostmi znamke, ona komunicira s tujino, z blogerji, uredniki, revijami, ker ima tudi sama veliko stikov. Priskrbela nam je vstopnice na dogodke, modne revije, da bomo dejavni, poleg tega pa lahko povem, da je že ogromno blogerjev pokazalo zanimanje za sodelovanje, kar je dober znak, saj prav oni postavljajo trende. Matej Brumec je prevzel finančni del znamke in postavil celotno finančno strategijo, ki jo imamo razdelano za investitorje. Potem pa je tu še Jana Ficko, ki je vodja pisarne (head office), ona je organizatorka projekta, uredi vse, je glavna infotočka, ureja pa nam tudi družbene medije.

Za tako zadevo je potrebna ekipa, sam preprosto ne zmoreš. Največ časa sem izgubila, ko sem iskala primerne ljudi, da prevzamejo te zadeve, zdaj se mi je odvalil kamen od srca, saj lahko delo prepustim strokovnjakom, jaz pa se ukvarjam izključno z oblikovanjem. Sem individualist v oblikovanju, tukaj imam svoj prav in me težko premakneš. Pri poslu pa sem hvaležna, da smo ekipa, vedno sem si želela ljudi, ki mi bodo pomagali. Tudi njim sem takoj rekla: "Moje težave bodo vaše težave, sprijaznite se s tem, zdaj smo skupaj." In vsi vemo, da delamo skupaj, ampak da delamo tudi zase. Vsi za enega, eden za vse.

Kaj pa vsi skupaj pričakujete od nove znamke in obiska New Yorka?
Vsi smo zelo pozitivno naravnani in verjamemo v projekt, in to je zelo dober občutek. Tako se lahko zgodijo samo dobre stvari. Če se zgodi eno samo naročilo, bo to več kot tukaj.

Ste pripravljeni tudi na morebitna večja naročila?
Kapacitete, koliko jih lahko izdelamo, imamo določene za vsak kos posebej. Smo pa omejeni pri številki 1.000, saj več od tega trenutno še nismo sposobni. Rekli smo tudi, da nam je ljubše, če imamo na začetku manjša naročila, da vzpostavimo sistem, potem pa gremo naprej. Dve leti časa smo si dali, da pridemo do tja, kamor hočemo.

Znamka se je torej razširila, vaši načrti so veliki, pa boste ostali samo pri oblekah oz. samo ženskih kolekcijah ali lahko pričakujemo še kaj več?
Za zdaj ostajamo pri ženskih kolekcijah in modnih dodatkih. Zdaj so to torbice in pasovi, pozneje pa sledijo še čevlji, nakit in preostalo. Nisem si hotela zadati preveč naenkrat, saj je to tudi produkcijsko veliko težje izvedljivo. O vsakem koraku moram biti prepričana in samozavestna in do tukaj sem si dovolila iti. Torbice smo poimenovali Liza bag, po naši Lizi, vsak član ekipe bo dobil en svoj kos, in to bodo ikonične torbice, ki bodo prisotne ves čas, ampak vedno v različnih barvah in materialih. Pozneje jih bomo tudi nadgradili s sezonskimi torbami.

Dotakniva se zdaj še malo nove kolekcije, ki ste jo poimenovali Kardia. Kakšno zgodbo pripoveduje?
Glavna inspiracija za kolekcijo je bila zgodba znamke in tega, kako se je znamka na novo postavljala, torej novo življenje, nov začetek. Ženska, ki nosi kolekcijo Kardia, se je na novo rodila, se na novo spoznava in ko obleče vse kose, se pozna, je močna in je pripravljena na svet. To je glavna zgodba kolekcije, ki ponazarja tudi mene osebno. Seveda se na poti opečeš, spoznaš bolečine, strahove in jezo, a ko daš vse to čez, si drugačen človek, malo bolj izčiščen in dodelan. To je torej moja prva "nova" modna zgodba, s katero sem hotela začeti na začetku, povedati, kaj stoji za tem, z naslednjimi kolekcijami pa se bomo spuščali v bolj podrobne zgodbe in inspiracije.

Koliko časa je kolekcija nastajala?
Pred dvema letoma sem začela pripravljati prve skice, vsakič, ko sem dobila navdih, sem risala, tako da imam res zajeten kup skic. Potem pa sem morala v enem koncu tedna vse skrčiti, kar je bil svojevrsten boj s samo seboj. Vse je treba razmisliti, treba je kombinirati in vključiti vse kroje in materiale, da res lahko pokažeš neko paleto. Paziti je treba, da na primer ni preveč usnja, saj ciljaš na nov trg in ne veš, kako bodo tam sprejeli usnje, tako da sem morala ponuditi tudi druge materiale. Tako da je bil en konec tedna odločilen, potem pa je bilo treba postaviti vzorčne kroje, izbrati in kupiti materiale, se dobivati s šiviljo, to pa je vse skupaj trajalo približno pet mesecev.

Koliko kosov ima kolekcija?
Deset je izhodov, kosov pa približno 30. Kolekcija je majhna, tega nisem vajena, saj sem morala prvič oblikovati kolekcijo z desetimi izhodi, kar je kar velik izziv, če hočeš skozi njo povedati zgodbo, ob tem pa mora biti še prodajno naravnana, v njej mora biti obleka, mora biti krilo, morajo biti hlače. Če hočeš kolekcijo dobro prodati, je treba ponuditi nabor vsega. Najtežje pa mi je bilo, da je morala skozi vse to na plano priti tudi moja zgodba. Skice sem imela narisane že dolgo, da sem to združila in strnila, pa je bilo res težko. Lažje je bilo, ko sem imela prve revije, kjer je bilo več izhodov in sem res lahko povedala vse, kar sem hotela, tukaj pa sem se morala omejiti.

Kakšne barve in materiali prevladujejo v kolekciji?
Materiali so lahki za vzdrževanje, nismo si upali biti preveč drzni. Jaz imam izjemno rada svilo, ampak se je izkazalo, da ženske ne kupujejo rade svile, ker imajo s tem preveč dela, tako da sem se držala materialov, ki jih lahko sam čistiš. Pri barvah pa sem se hotela izogniti beli in črni, ki sta zelo varni, zato sem šla v pudraste odtenke - bež, svetel puder, rožnat puder, vse je v kožnem razpoloženju. Vmes so kakšne mesene barve, ker se kolekcija imenuje Kardia, sicer pa sem se držala barv kože, prvinskih barv.

Inspiracijo za prve kolekcije ste našli v 70. letih. Vas ta leta še vedno navdihujejo, ste njihov duh prenesli tudi v Kardio?
Inspiracija so še vedno 70. leta, pa tudi kontrasti in surovi materiali. V Kardii sem dejansko uporabila les, imam lesen korzet in pas. Šele pred letom in pol sem ugotovila, da v vsako kolekcijo vključim surove materiale, nekaj iz Bauhausa (smeh). Ali so bila to ogledala, pleksisteklo, les ali kovine, vedno sem dajala v kolekcije surove materiale, in to ni bila zavestna odločitev, to je kar prišlo iz mene, tako sem ugotovila, da je surovo okolje velik del navdiha. Zato tudi fotografiram rada v surovih okoljih, v halah, razpadajočih stavbah ali pa v minimalističnem okolju.

Kakšna ženska pa se bo našla v kolekciji Kardia?
Naš moto je "creating new urban legends" (ustvarjanje novih urbanih legend), s tem pa povemo, da imamo radi glamur, a z varne razdalje, da ne gre za visoko modo, ampak za modo, ki je visoka, a jo lahko nosiš tudi čez dan na ulici. Želimo si ustvariti nove urbane legende, ker v modi ni več za odkrivati tople vode, ampak mislim, da smo našli način, kako lahko to naredimo. To pa so naši bodyji, kar bomo razvijali še naprej. Zdi se mi, da smo našli kos, ki ga ni še nihče naredil na ta način in ki bo dal poseben pečat znamki. Kot sem prej rekla, da so kontrasti velik del inspiracije, je tudi pri ženskah tako, naše obleke lahko nosi deklica v fantovskih supergah, poslovna ženska s tatujem in študentka v visokih petah. Ženske smo danes polne kontrastov, nismo več popredalčkane, taka je tudi ženska Susnyara. Dela za svoje preživetje, je stabilna, zanima jo daljni vzhod, pop pa ji daje občutek sprostitve, ima smisel za humor, je zanimiva ženska in je ne moreš opredeliti z eno besedo.

Imate v Sloveniji sploh še kakšne načrte?
Trenutno ne. Jeseni bom sicer predstavila dve večji sodelovanji, čaka nas tudi dogodek New York po New Yorku, kjer bomo predstavili, kaj smo počeli v New Yorku, še vedno bom dejavna tudi tukaj, ampak ne računam več na prodajo kolekcije na slovenskem trgu. Še vedno pa bom tukaj živela. To je velika prednost modnega oblikovalca, jaz lahko s svojim talentom ustvarjam kjer koli želim, in lahko grem v tujino, ko je treba. Rada živim v Sloveniji, tukaj mi je lepo, v New Yorku na daljši rok ne bi živela.

Iz vaših besed je mogoče razbrati, da slovenski trg torej še vedno ostaja neperspektiven? Lahko v Sloveniji sploh uspeš?
Da, na žalost res. Ko se bodo zbudili kupci in začeli oblikovalce dojemati kot znamko, ko bodo odkupili kolekcijo, bo to lažje steklo. Kupci nimajo klientele, ki bi kupovala kolekcije slovenskih oblikovalcev, saj tujci ne poznajo naših znamk in bodo raje kupovali tuje. Tukaj je ta paradoks. Razumem kupce, ampak dokler ne bodo kupovali naših kolekcij, tukaj ne bo perspektive. V Sloveniji lahko uspeš le, če imaš linijo, ki je dostopna, in ki zajame večjo množico ljudi. Tukaj pa se pojavi produkcijsko vprašanje, saj če želiš delati linijo, ki je dostopna, moraš imeti ogromno naklade, tega pa ne prodaš.

Lahko v Sloveniji živiš samo od mode?
Težko, a da se. Jaz recimo živim od tega, a moram pokriti veliko vidikov mode, ne morem živeti samo od oblikovanja.

Ko ste naredili svoji prvi dve kolekciji, se je zdelo, da se je slovenski modni trg malo zbudil, temu so sledili tudi prvi tedni mode, zdaj pa se zdi, kot da modna scena v Sloveniji spet malenkost zamira?
Nič ni narobe, če se predstaviš na slovenskem tednu mode, če imaš zunaj Slovenije sklenjene posle. To je potem malo za zraven, da svoje občinstvo in ljudi, ki te podpirajo in verjamejo vate, obvestiš o svojem delu. Za več od tega pa žal ni. Tukaj se morda spet pojavi paradoks, super, da teden mode obstaja, da imamo oblikovalci priložnost se pokazati, ampak kaj imaš od tega, če tvoje kolekcije nihče ne kupi, na tednu mode ni kupcev. Nujno je poskrbeti za kupce, že če bi prišli iz Hrvaške, bi bilo veliko.

Letos bo v Sloveniji prvič Mercedes Benz teden mode, ki pa je svetovna znamka. Bo zdaj kaj drugače, bo to v Slovenijo pripeljalo kaj več ljudi oz. kupcev?
Ja, letos bo teden mode bolj regionalen. Je pa to drugače, saj če si ti na Mercedez Benz tednu mode, se takoj uvrstiš na seznam, da si del te velike veje, ki je razpredena po vsem svetu. To je super, saj lahko že tukaj s teboj kontaktirajo kupci iz tujine. Meni je žal, da me letos ne bo, ampak sem se odločila, da grem letos v New York, tako da sem dala Slovenijo malo iz glave in se s tem ne ukvarjam.