"Torba oživlja legendo o pastirčku Jakobu, ki je pregnal strašnega zmaja iz jame pri Postojni. Domačini so Jakobu v zahvalo za njegov pogum sešili torbo iz ostankov zmajevega usnja. Od takrat smo Postojnčani 'torbarji'," je Mateja strnila ljudsko pripoved Zmaj v Postojnski jami, ki je obvezno čtivo vseh domačinov in ki jo je napeljala k ustvarjanju Torbe poguma.

Torba je bila zasnovana z mislijo, da postane uradni protokolarni spominek Postojne - kot se za "torbarje" tudi spodobi imeti tak spominek, meni Mateja. Za Postojno je razvila motive, značilne za postojnsko občino, kot so človeška ribica, zmaj in orel, ne manjkajo pa niti drugi slovenski narodni motivi. "Moje torbe niso ročno šivane iz različnih kosov kot včasih, a imajo element ročne dodelave z iglo. So torej ročno vezene, večinoma s slovenskimi narodnimi motivi, vendar v približno desetkratni povečavi in kombinaciji drugih barv."

Dodala je: "Torbe zbližujejo tradicijo in sodobnost. So topla vez med tehnikami naših babic in življenjem vsakogar od nas. Želja je odpreti mladim vrata v svet naše kulturne dediščine, da bi v njej našli zamisel za bogatenje lastnega modnega sveta in razumevanja estetike kot vrednote in vrednosti."

Svojo torbo poguma izdelali tudi mladi
Torbo je začela izdelovati pred nekaj meseci, ko jo je Anuša Gaši, idejna vodja projekta Po-stoj na živi ulici z mladimi (gre za projekt priključitve Postojne k do otrok prijaznim Unicefovim mestom), povabila k sodelovanju. Projekt je bil zastavljen za izboljšanje razmer in vsebin za otroke in mlade, Matejina naloga v projektu pa je bila oblikovati Torbo poguma, ki so jo prejeli tudi častni gostje omenjenega projekta, predsednik republike Borut Pahor, pa glasbeniki Tomi Meglič, Tinkara Kovač in Marko Soršak - Soki: "Torbo, ki se po svoji vsebinski plati navezuje na pogum pastirčka Jakoba iz ljudske pripovedi ter z 'odprtim' načinom oblikovanja dopušča neomejene načine nadgradenj oziroma dodelav. Ker je bila želja naročnika, da je v izdelavo torbe v obliki delavnic mogoče vključiti tudi otroke, mlade in druge šibkejše ciljne skupine, sem to željo upoštevala."

Na delavnicah so mladi po svojih željah skozi lasersko izrezane luknje izvezli poljubni motiv v poljubnih barvah: "Prav vsaka torba je zaživela na svoj način, blizu človeku, ki jo je ustvaril ali ki mu je namenjena. Tako koncept oblikovanja odpira neomejene možnosti ročnih dodelav in nadgradnje posamezne torbe v zelo osebni modni dodatek."

Sodobne torbe s slovensko noto
Torba poguma je tako nastala med projektom Po-stoj na živi ulici z mladimi, torbe pa so naletele na tako dober odziv, da jih Mateja še naprej izdeluje in prodaja. Ime Torba poguma se zdaj uporablja za torbe s postojnskimi motivi, ki jih občina Postojna v zahvalo za pogum podari nekomu. Drugi kupci pa lahko izbirajo med torbami s slovensko noto, kjer lahko najdejo torbe/sodobne vezenine z narodnimi motivi.

Prva in prodajna serija torb je izdelana iz lasersko rezanega filca, kolekcija pa vsebuje nahrbtnik, cekar, malo pisemsko torbico in vrečo. Izdelala je tudi etuije za tablične in prenosne računalnike, kolekcijo pa bo dopolnila še z otroško serijo torb (peresnica, nahrbtnik, torbica), poslovno torbo, razmišlja pa tudi o dekorativnih izdelkih za dom.

Pastirček Jakob povezal oblikovalce
Zgodbe o pastirčku Jakobu pa ne predstavlja le prek Torbe poguma, temveč tudi z razstavo v Notranjskem muzeju. Sama je razstavila torbe, izvedene v drugih materialih in z vključevanjem drugih tehnik, njeni kolegi oblikovalci pa so zgodbo pastirčka Jakoba interpretirali na svoj način. V želji povezovanja z drugimi in skupnem iskanju ustvarjalnega razmišljanja znotraj zgodbe o pastirčku Jakobu ter utiranja novih idej in poslovnih priložnosti je naredila neke vrste razpis za sodelovanje na ustvarjalni delavnici.

"Na delavnici smo obdelali ljudsko pripoved, ki sta jo priredila Silvo Fatur in Srečko Šajn (opremljena z Mančkovimi ilustracijami), imeli pa smo tudi priložnost spoznavanja tehnik, kot sta strojno vezenje in tiskanje s folijami (stojno opremo in izobraževanje je nudil RogLab iz Ljubljane, prostor in stroške materiala pa MCP Postojna), ter priložnost neposrednega dela in izmenjave izkušenj z drugimi avtorji, prijavljenimi na delavnico." Prijavljeni avtorji so lahko tako ustvarjali na njim neobičajen način. Nastala so zelo raznolika dela, od ilustracij, torb, majic, brošk ... "Z razstavo smo trditev 'raznolikost funkcionira', potrdili. Tako kot je bil Jakobov bistri um tisti drugačen, zaradi česar mu je v nasprotju z domačini uspelo ugnati zmaja, tako smo si tudi mi med seboj različni - v načinu razmišljanja in ustvarjanja. A smo skupaj, vsak s svojim prispevkom - delom, ustvarili celoto - tekstilno sliko, ki kljub raznolikosti izvedb oz. uporabe tekstilnih tehnik deluje harmonično."

"Postojna premore veliko ustvarjalnega potenciala"
Matejine torbe so domačini lahko od blizu videli v enomesečni pop-up prodajni galeriji Lokalc, kjer so svoje izdelke predstavljali in prodajali tamkajšnji umetniki in ustvarjalci. Enomesečni projekt je bil zelo dobro sprejet in obiskan, Mateja pa upa, da ga bodo ponovili vsaj v decembru, če mu že ne najdejo stalne lokacije. "Namen projekta je bil pokazati, koliko kreativnega potenciala premore Postojna. Na ogled in na prodaj so bila dela ustvarjalcev z že razvitimi blagovnimi znamkami in tudi taka, ki jih ni videti nikjer drugje. Povpraševanje in navdušenost ljudi nad izdelki pa sta pokazala, da tudi v Postojni potrebujemo tovrstno trgovino in spremljevalni program, ki naj bi ga tak center imel."

Bravo, Oloop, bravo, Kobeiagi Kilims
Kot je povedala Mateja, navdih zlahka najde, a v nasprotju s študijskimi leti se zdaj najprej osredotoča na to, kaj je zanjo izvedljivo in kaj lahko proda, šele nato išče navdih za delo. "Zato so zame motivacija oblikovalci, ki jim je ob pogojih v Sloveniji uspelo. Taka je, recimo, skupina Oloop design, katere razvoj občudujem. Skupina oblikovalk, ki je dosegla uspeh s sodelovanjem in vztrajanjem. Ali pa tim Nine Mršnik in Ivane Blaž, ki sta s pomočjo Kickstarterja zagnali proizvodnjo Kobeiagi Kilims, ročno tkanih sodobnih preprog."

Spodaj si lahko pogledate Torbo poguma (foto: Boštjan Primc) in izdelke z razstave Zgodba o pastirčku Jakobu (foto: Mateja Premrl).