Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Centru Rog so odprli stalno razstavo koles Pony, saj mineva 60 let od nastanka tega majhnega zložljivega kolesa. Na ogled sta tako starejši kot novejši model kultnega kolesa.
Družina Žiberna, ki je privrženka ohranjanja že pozabljenih kmečkih običajev, je ohranila tudi volovsko vprego kraške sivke, ki jo pozna cela Slovenija, z njo pa nastopa tudi v tujini. Njeni glavni zvezdi sta trenutno mlada Miško in Rikec.
Poprtnik ali božični kruh so nekoč pekli v božičnem času, običajno za vsaj enega od treh svetih večerov, najpogosteje pa pred sv. tremi kralji. Tradicijo, vpisano v register nesnovne kulturne dediščine, v Zavodu Parnas ohranjajo še danes.
Medtem ko se že nekaj let navada pisanja prazničnih voščilnic izgublja, pa je bil nekoč to obvezen del decembrskih praznikov. Kdor je voščilnice pošiljal v 30. letih 20. stoletja, je povsem mogoče srečne pozdrave zapisal na voščilnico Vekoslava Kramariča.
Dolge hlače, srajčka in suknjič za dečke, dolga obleka za dekleta – to je bila norma oblačenja v šolah na Slovenskem skozi zgodovino. A čeprav so bili otroci v šoli oblečeni podobno, se pri nas uniforme niso nikoli prijele. Je pa bilo kar nekaj poskusov.
Leta 1952 so izšle tri razglednice s podobo belobradega dedka s kučmo na glavi in kožuhom, kakor si še danes predstavljamo Dedka Mraza. Zamislil si ga je Maksim Gaspari in ustvaril podobo, ki jo še danes povezujemo z decembrskim dobrim možem.
Inženirja nekdaj paradnega konja industrije v nekdanji skupni državi sta v publikaciji TOMOS 1954-2019/Naši mopedi obudila spomine na zgodovino, razvoj in dela tovarne Tomos. "Ni bilo družine, ki ne bi imela kakšnega Tomosovega izdelka," je bilo slišati.
Na mestu nekdanjih blejskih Vezenin, ki so v najboljših časih zaposlovale 750 delavcev, je danes medgeneracijski center, v katerem so predstavili tudi lično knjižico Zgodbe iz Vezenin, ki odstirajo zgodbe nekdanjih zaposlenih.
Čeprav se nam zdi vožnja s kolesom danes nekaj samoumevnega, je od prve minilo zgolj dvesto let, izum kolesa pa je najverjetneje posledica velike katastrofe.
Konec novembra se končuje sezona polhanja ali polharije, torej obdobja, ko je odprt lov na polhe. Ta tradicija ima na naših tleh izjemno dolgo zgodovino in za južna območja Slovenije je bila v obdobjih lakote in pomanjkanja življenjskega pomena.
Rokodelec Rudi Semelbauer v izolskem društvu modelarjev z drugimi člani že vrsto let izdeluje modele bark, pa tudi letal in avtomobilov. Vsem je skupno to, da imajo lasten pogon in niso le na ogled, ampak dejansko letijo, se vozijo ali plujejo.
V Pokrajinskem muzeju Kočevje so odprli razstavo o Tekstilani, prvi večji tekstilni tovarni v Sloveniji. Razstava prikazuje njeno vlogo v industrializaciji in njen nezanemarljiv vpliv na lokalno skupnost.
V Tržiču je danes tradicionalna Šuštarska nedelja. Ta ohranja živ spomin na tržiško obrtno dediščino, tako pa so na stojnicah raznoliki izdelki. V središču Ribnice medtem poteka Ribniški sejem, ki je namenjen tudi prikazu suhe robe in lončarstva.
V dolini pod Kaninom v Italiji so v Muzeju rezijanskih ljudi na Solbici pred kratkim odprli razstavo, posvečeno mizarstvu, obrti, ki je še na začetku 20. stoletja dajala zaslužek marsikateremu domačinu.
Na družinski kmetiji v Zgornji Kungoti od leta 2020 izdelujejo okolju prijazne naravne slamice. Zamisel zanje je v nemški reviji za podeželje dobila gospodarica Alenka. S pomočjo družine in prijateljic je lani ročno izdelala že več kot 80 tisoč slamic.
Verjetno najstarejši slovenski, zagotovo pa najstarejši jeseniški frizer Janez Novak s Koroške Bele, je svojemu poklicu zvest že 75 let, ki pri devetdesetih letih še vedno spretno vihti frizerske škarje.
V Piranu je bil v soboto osrednji del letošnjega Solinarskega praznika ob prazniku svetega Jurija, zavetnika mesta. Številna društva skozi dogodke predstavljajo več kot 700-letno tradicijo piranskega solinarstva.
V Mestnem muzeju Ljubljana se odpira razstava Od korzeta do žaketa o oblačilnem videzu Ljubljančanov v obdobju 1850–1950. Na ogled bo izbor iz obsežne tekstilne zbirke muzeja, ki z več vsebinskimi sklopi predstavi sporočilno vrednost oblačil.
Herman Rajsar je prvo remenko izdelal davnega leta 1954, od takrat je v Motovilcih na Goričkem to postala vaška tradicija, ki jo nadaljujejo še danes. Drobno in natančno delo praskanja podob je seveda zamudno.
"Kako se je podeželski kurent udomačil v mestu in karnevalskih sprevodih, kdo vse je danes kurent, čeprav nekoč ni smel biti?" sta dve izmed vprašanj, na katera poskuša odgovoriti nov dokumentarni film TV Slovenija, naslovljen Tipično slovensko: Kurent.
Neveljaven email naslov
