Nekoč je v kraju živelo približno 1.000 prebivalcev, danes jih je le še 35. V občini Grožnjan si že več kot desetletje prizadevajo za revitalizacijo vasi. Z evropskimi sredstvi so že prenovili stavbo nekdanje šole in postavili turistično-informacijske table. Pomembna pridobitev v kraju je tudi muzej ljudskih glasbil, ki so ga odprli letos.

V Završje pelje makadamska pot od Grožnjana skozi prelepo naravo vse do vznožja vasi. Tam je prva izmed informacijskih tabel, ki označuje kulturne znamenitosti kraja, ob njej pa stoji pred leti obnovljena stavba. Gre za nekdanjo šolo, ki bo namenjena kulturnemu centru Završja in v katerem že hranijo fotografije, ki pričajo o nekdanjem življenju prebivalcev.

Sprehod okrog vasi nas popelje po rimski cesti vse do kaštela, ki je bil v času Benečanov domovanje takrat premožnih lastnikov Završja, družine Contarini. Na najvišji točki stoji simbol kraja, cerkev svete Marije z zvonikom, ki je nekoliko nagnjen, zato znan tudi kot 'istrski poševni stolp'. Ostanki kamnitega obzidja so vidni še danes, ohranjena pa so zlasti južna mestna vrata.

Od vojaškega središča do skoraj vasi duhov
O pestri zgodovini kraja nam je ob obisku Završja pripovedoval župan občine Grožnjan, Claudio Stocovaz: "Mesto je bilo naseljeno že v času Rimljanov. Bilo je tudi močno vojaško središče s trdnjavo. Pomembna prelomnica se je zgodila leta 1530, ko so Benetke prodale Završje in nekaj okoliških krajev. Mesto so kupili premožni plemiči iz družine Contarini, ki so zaznamovali razvoj kraja vse do propada beneške republike. V tem obdobju je kraj doživel razcvet, saj je bilo zgrajenih več pomembnejših stavb. Med temi je tudi največja cerkev, ki so jo gradili sto let. Danes je Završje posebno zgodovinsko in arhitekturno središče. Če pomislimo, je v tem kraju živelo v nekem obdobju celo okrog 1.000 prebivalcev."

Danes v Završju prebiva le 35 ljudi. V petdesetih letih preteklega stoletja se je iz kraja odselila večina prebivalcev, s tem pa se je začel tudi propad vasi. Zapuščenih hiš ni vzdrževal nihče vse do leta 1993, ko so v Grožnjanu začeli projekt obnove in revitalizacije kraja. Poleg obnove nekdanje šole so s pomočjo evropskega projekta postavili tudi turističnoinformacijske table.

"Zamisel je, da bi v nekdanji šoli nastal kulturni center, ki bi ga namenili vsem tistim, ki želijo prirediti različne kulturne in glasbene dogodke. Poleg tega smo po več kot dvajsetih letih v Završju znova odprli lokal, v katerem se bodo lahko ustavili tudi obiskovalci, saj je kraj zanimiv tudi za številne turiste," razlaga župan.

Muzej ljudskih glasbil
Edina gostilna je bila nekoč ob robu vasi. Od letošnje pomladi tam domuje muzej ljudskih glasbil. Pobudnik muzeja je Walter Macovaz, ki iz lesa izdeluje ljudska glasbila in je otroštvo preživljal prav v tem delu Istre: "Rodil sem se v teh krajih, v Grožnjanu. Moj oče je bil lesar in ljudski glasbenik. Pred 50 leti se je vrnil iz Trsta in v tej stavbi so igrali in prepevali ljudske pesmi. To je ozadje za nastanek tega muzeja. Ideja pa se je porodila tudi zaradi želje občine, da bi znova ovrednotili to območje, in to znotraj glasbenega teritorija, kjer vsi prepevajo in igrajo na različne instrumente, ter tako ohranili tradicijo ljudske glasbe."

Po šolanju je začel izdelovati različna glasbila: "Izdeloval sem violine, kontrabase, kitare. Nato sem začel tudi popravljati glasbila, na katera so igrali tukajšnji domačini. Niso bili ravno šolani glasbeniki, temveč so se igranja harmonike ali violine naučili le s poslušanjem. Nato sem začel izdelovati tudi istrski bajs. Eden izmed teh, na katerega so igrali prav v nekdanji gostilni, je po popravilu ostal v mojem laboratoriju in okrog tega glasbila je tudi nastal muzej."

V muzeju je na ogled 55 različnih glasbil, ki imajo tudi zgodovinsko vrednost. Nekaj teh so prinesli sami prebivalci, tudi iz okoliških vasi. Trenutno je muzej odprt le ob koncih tedna, ko Macovaz prihaja za nekaj ur iz Trsta, kjer prebiva.

Da bi ogled muzeja omogočili širši javnosti, v prihodnje pripravljajo virtualni ogled: "Upam, da bo čim prej dostopen. Na vratih smo že postavili kamero. Tako si bo mogoče v prihodnje na spletu ogledati notranjost muzeja z vsemi glasbili, poslušati ljudsko glasbo, na ogled pa bodo tudi številne fotografije glasbenikov, ki so igrali na ta glasbila. V sosednjem Grožnjanu imamo že festival džezovske glasbe. Želimo si, da bi Završje lahko v prihodnje postalo središče ljudske glasbe."

Priljubljena izletniška točka
V občini Grožnjan kujejo še veliko načrtov. Med prihodnjimi je postavitev infotočke v središču Završja in razvoj turistične dejavnosti, pravi Stocovaz: "To so prvi koraki proti večjim projektom, ki zadevajo revitalizacijo Završja. V lasti občine je 12 hiš, ki jih bomo namenili razvoju razpršenega hotela. V palači Contarini pa bi nastal predstavitveni, kulturni center, ki bi zajemal arheološki, etnografski in moderni vidik kulture in umetnosti tega kraja. Trenutno čakamo na razpis za evropski projekt. Začeli bi z eno hišo, ki bi jo najprej preuredili v infotočko, in nato nadaljevali z obnovo še preostalih stavb. Blizu je tudi Grožnjan, mesto umetnikov, in razmišljamo o selitvi nekaterih umetniških del v Završje kot del turističnega revaloriziranja kraja."

Majhna istrska vas je tudi priljubljena izletniška pot pohodnikov in kolesarjev. V bližini je namreč Parenzana, ki je nekoč Završje povezovala s svetom.