Cvetoča češnjeva drevesa pač nikogar ne pustijo hladnega, Japonci pa imajo z njimi še prav posebno vez in globok odnos, menda že iz davnine. V srednjem veku so imeli v deželi vzhajajočega sonca češnjeva drevesa za božje napovedovalce bogate žetve, saj čas cvetenja češenj sovpada s časom setve. Ko so češnje vzcvetele, so vaščani pod drevesi priredili praznovanje in molitev za dobro žetev. Čeprav je do danes večina ljudi pozabila na pomen tega obreda, pa Japonci v njegovem duhu še vedno prirejajo festivale hanami - zabave opazovanja češenj.

"Flower power" po japonsko
Dandanes se na hanamijih pod češnjevimi drevesi v parkih, svetiščih in templjih zberejo družine in prijatelji (včasih je bil obred "rezerviran" samo za pomembneže, kot so aristokrati in pesniki, danes pa se jih lahko udeleži vsak, tudi navadni smrtniki in turisti) - tam jedo, pijejo, se pogovarjajo, nekateri pa tudi pojejo in plešejo. To je nekakšna japonska različica "flower powerja".

Hanami festivali so namenjeni čaščenju lepote sakure (cvetočih češnjevih dreves) in za mnoge pomenijo priložnost za sproščanje in uživanje v tej lepoti. Ko se zmrači, postane podoba svetlorožnatih cvetov, ki se svetijo v temi, še posebej veličastna. Na spletu in v turističnih vodičih je mogoče najti sezname najlepših prizorišč hanamijev, med njimi so različni parki po vsej Japonski, pa tudi območje okrog slovitega gradu Himedži.

Sakura je japonski izraz za okrasna češnjeva drevesa (latinsko prunus serrulata) in njihove cvetove. Češnjevi plodovi (v japonščini sakuranbo) pa, da ne bo pomote, prihajajo z drugih vrst dreves. Vsako leto Japonska meteorološka agencija v posebnih nočnih napovedih po običajnih minutah za vreme v novicah pozorno spremlja pas cvetenja češenj, ki se skupaj s toplejšim vremenom pomika proti severu. Sezona cvetenja češenj se na Okinavi začne že januarja, Kjoto in Tokio pa po navadi doseže konec marca ali v začetku aprila. V območja višje nadmorske višine in bolj severne kraje na Hokaidu pride sakura nekaj tednov kasneje.

Somei jošino, japonski nacionalni simbol
Na Japonskem obstaja več kot 300 vrst okrasnih češnjevih dreves, najbolj priljubljena med njimi je somei jošino. Njeni cvetovi so skoraj beli, blizu stebla pa rožnati. Zacvetijo in odpadejo v enem tednu, po navadi še preden se pojavijo listi, zato drevesa od daleč izgledajo popolnoma bela. To vrsto češnje sadijo pred šolami, javnimi ustanovami, v parkih, sprehajališčih ob rekah in ulicah po vsej državi.

Ste že poskusili češnjev kit kat?
Na Japonskem so češnjevi cvetovi simbol za minljivost lepote, saj cvetijo le kratek čas, predstavljajo pa lahko tudi oblake, saj cvetijo "skupinsko". Odpadajoči cvetovi so metafora za padle vojake, ki so pogumno umrli v vojni - ta konotacija jih povezuje s samuraji, temo, ki je danes pogosto reinkranirana v popularni kulturi, predvsem v mangah in animah. Pojem sakure živi v narodni in popularni glasbi, pa tudi na mnogih potrošnih dobrinah - cvetove upodabljajo na kimonih, papirju, posodah (kot zanimivost naj omenimo, da smo na Japonskem poskusili tudi češnjevo različico čokoladne ploščiče kit kat - v lični rožnati embalaži, okrašeni s češnjevimi cvetovi, seveda), Sakura pa je lahko tudi lastno ime. Gotovo tudi ni naključje, da je v japonski popkulturi rožnata barva izjemno priljubljena - spomnimo se samo na Hello Kitty in ostale "kawaii" like ...

Sakura oznanja nov začetek
Sakura, sezona cvetenja češenj, je za Japonce najzanesljivejša napoved pomladi in po navadi traja od konca marca do začetka aprila, označuje pa tudi nov začetek - novo poslovno in šolsko leto se na Japonskem namreč začenja aprila. Mnoge Japonce čas cvetenja češenj zato spominja na dan, ko so zaključili šolanje ali pa na prvi obisk šole v objemu svetlorožnatih cvetov somei jošine.

Alenka Klun