Pred časom je samooklicani ljudski komite, ki združuje znanstvenike, aktiviste in sodelavce nevladnih organizacij objavil poročilo z naslovom Olimpijske igre izključitev.

Po podatkih iz tega poročila je moralo več kot 4000 družin v Riu zapustiti svoje hiše in stanovanja, ker so bila njihova prebivališča na poti mestnim načrtom o gradnji novih cest, pa tudi olimpijskih tekmovališč, piše nemški časnik Spiegel.

V okolici slovitega sambodroma, kjer vsako leto enega izmed vrhuncev doživi sloviti karneval, bosta start in cilj olimpijskega maratona, tam bodo tudi tekmovanja v lokostrelstvu. Samo za prenovo in preureditev sambodroma se je moralo preseliti 60 družin. Najhuje pa je to, da se mestne in državne službe pri tem do prizadetih obnašajo kot veleposestniki v 19. stoletju, navaja poročilo.

Življenje v mestu se je tudi močno podražilo. Cena kvadratnega metra stanovanja se je od leta 2012 v povprečju dvignila za skoraj 30 odstotkov, cena javnega prevoza več kot 13 odstotkov.

Težave tudi za ribiče
Težave imajo tudi ribiči v zalivu Rodrigo de Freitas, kjer bodo tekmovali veslači in kanuisti na mirnih vodah. Ti so dobili le obvestilo, da se morajo iz lagune umakniti. Seveda se bojijo za svoje službe in preživetje saj nimajo nikakršnega zagotovila, da bodo po igrah lahko tam spet lovili. Tudi v tem primeru je najhujši odnos oblasti do prebivalcev, saj oblasti le ukazujejo in se nič ne dogovarjajo.

Nedvomno pa je precej tudi takih, ki priprave občutijo drugače, saj so jim igre dale priložnost za delo in zaslužek, hkrati pa novo, sodobnejšo podobo mesta in izboljšano infrastrukturo.

Poleg boljše prometne infrastrukture bo zgrajenih nekaj pomembnih predorov, veliko je pomembnih ekoloških projektov, ki so se začeli uresničevati šele zdaj in predvsem zaradi iger, v posameznih predelih poleg cest prenavljajo parke, pročelja zgradb. Zgodba o olimpijskih igrah se ponavlja, le mesta, oblastniki, tisti, ki pridobijo, in prizadeti, so drugi.