Datum sovpada s koncem glavne turistične sezone na severni polobli in njenim začetkom na južni. Namen praznovanja je ozaveščanje o vplivu turizma na mednarodno skupnost ter njene socialne, kulturne, politične in ekonomske vrednote. Oddaja Na lepše je tokrat posvečena letošnji osrednji tematiki - turizmu kot veznemu členu med lokalnimi skupnostmi. Kako zelo nas turizem povezuje in kako čisto potihoma spreminja naša življenja?

Turizem združuje potrebe turistov in domačega okolja. Ščiti naravo in dviguje zavest o pomenu kulturne dediščine. Spodbuja družbeno, jezikovno in ekonomsko različnost ter krepi socialno sodelovanje med majhnimi lokalnimi skupnostmi. Turizem je danes v svojem bistvu človeška zgodba. Kažipot, da bomo preživeli kot skupnost socialnega povezovanja, in ne tržnega izključevanja.

Ob prihajajočem svetovnem dnevu turizma tako izpostavljamo območje Bohinja, kjer v novi strategiji razvoja turizma z blagovno znamko Bohinjsko še bolj vključujejo prav lokalno prebivalstvo in tako skušajo ljudem ponuditi njim lastno zgodbo - takšno, ki bo tudi tržna priložnost. Ena izmed zgodb, ki že od leta 2003 povezuje Bohinjce, je tudi Sirarska pot. Ta v turistično zgodbo vključuje tako kmetije v dolini kot planšarije na pašnih planinah Pokljuke. S tovrstnim sodelovanjem kmetijstva, turistične stroke in lokalnih skupnosti so tako preprečili zaraščanje planin, obudili tradicionalno sirarjenje, alpski arhitekturi pa znova vdihnili življenje.

Sporočilna vrednost ob svetovnem dnevu turizma je tudi to, da se turizem - tudi v Sloveniji - znova vrača h koreninam. K vsemu, kar je avtentično in lokalno, pri čemer štejejo nišni produkti, takšni, ki imajo zgodbo. Kajti prav zgodbe so tiste, ki nas odpeljejo na pot. In destinacijo nam proda najboljši pripovedovalec zgodb. Temu primerno izpostavljamo Žalec, ki je v tem času aktualen prav na račun obiranja hmelja.

Slovenija je ena največjih proizvajalk hmelja na svetu, saj pridela kar 2-3 % svetovnega pridelka. Žalec si kot hmeljarsko središče prizadeva svojo tradicijo predstaviti kot turistično zgodbo. Vanjo so poleg Etnološkega društva Hmeljarska vas vključene tudi posamezne kmetije, kjer se prikazuje sodobno in tradicionalno obiranje hmelja.

Čezmejno turistično povezovanje lokalnih skupnosti - tako na področju kulinarike, vinogradniške tradicije kot spoznavanja kulturne krajine - pa predstavlja tudi vinska pot Vinotour. Gre za sodelovanje Svečine, naselja v štajerski občini Kungota, kjer se med vinogradi vije znamenita cesta v obliki srca, in sosednje avstrijske občine Ratsch. Tu je nastala prva mednarodna pot nordijske hoje med vinogradi. Trasa z oznako steklenice se vije skozi dvorišča slovenskih in avstrijskih vinogradniških kmetij.

Ob največjem prazniku na Vipavskem pa smo obiskali tudi Vipavsko trgatev. Prireditev, ki tu poteka že več kot 40 let, pa je med strokovnimi krogi sprožila tudi nemalo vprašanj in pomislekov, kam se tu razvija turizem. Občutek je, da ponudba turizma v Vipavski dolini boleha zaradi nepovezanosti in tako destinacija ostaja v senci uspešnejših Brd in Krasa. Turizem zaradi razdrobljenosti občin ostaja preveč ujet v birokracijo, tržijo se posamezniki, in ne enotna destinacija Vipavsko. Dolina je tako tranzitna pot proti Italiji kljub izjemnim naravnim, kulturnim, kulinaričnim in vinskim potencialom.

Da, turizem niso samo ljudje. Turizem je tudi kapital - družbeni, socialni in poslovni. Vse to je treba povezati v času, ko svet postaja globalna destinacija. In turizem je lahko tudi naša-vaša zgodba!

Marjana Grčman, TV Slovenija