Z dobro znano tehniko obračanja spodnjic lahko čas do pranja podvojiš. Popotniki tako ali tako vedno malo zaudarjajo od vlačenja po različnih prevoznih sredstvih in čakanja na pregretih pločnikih, od katerih hlapi pritajen smrad. Marsikje se dan ali dva ni mogoče stuširati. Kdo se potem še "sekira" za "gate"?

Po zdravi pameti …
Nisem človek listkov in seznamov, zato si tokrat nisem ravno zapisoval, kaj vzeti zraven. Pravzaprav sem si nahrbtnik napolnil tako, pač, na horuk. Šest metrov tanke, a zelo močne vrvice. "Štrik" vedno prav pride, ko nimaš kam obesiti perila ali je treba zamotati kakšno stvar na "ruzak". Sedem spodnjic, sedem nogavic. Nekaj majic in dve zlizani srajci. Dvojne platnene hlače, ki so lahko kratke ali dolge. Ene kavbojke in kratke hlače iz jeansa. Softshell in windstopper. Kopalke minimalke in velika brisača. Dolge gate … v visoko ležečih krajih Južne Amerike zna biti hladno. Spalna vreča. Naglavna svetilka. V spodnji predal sem stlačil tudi pohodne čevlje in shojene, a udobne natikače. Nekaj kulijev in blok za pisanje, da se lahko kaj nakraca. Alkoholni flomaster za tablo za avtoštop.

Mini lekarna
Ker pojem tableto dvakrat na leto, ko imam mačka, sploh nisem imel pojma, kaj vzeti s seboj. No, kak aspirin, to že. Mi je nato dala sestrična neki nalgesin, baje prime ko hudič, če te kaj boli. Pa tablete za želodec in krče, če me začrviči, ter medicinsko oglje. Lekadol plus C za preventivo. Imam tudi tri obveze in nekaj kompresijskih gaz, če bomo koga reševali. Tekočino za dezinfekcijo rok. Canesten za rit, če bo sila, in neko mažo za hitro celjenje ran.

Tudi strojček za britje sem vzel s seboj ter set s ščipalcem in temi stvarmi za nohte. Krema za obraz, sončna krema ter seveda obvezne higienske potrebščine, kot so zobna ščetka, milo in - seveda - zelo pomembne vatirane higienske paličke. Če smo že pri paličkah, imam tudi japonske paličke za mikado, če bo treba kje zabijati čas.

Podcenjen toaletni papir
Imam tudi kamero z mikrofonom, majhen stativ in prenosnik, na katerem tole vse skupaj pišem. Skupaj za okoli 25 kilogramov teže, 18 v velikem in 7 v malem nahrbtniku. Aja, pa majhen lonček in toaletni papir. Sploh slednji je pri marsikaterem popotniku, dokler ga nekje bogu izza noge ne pritisne, podcenjena potrebščina. Polega vsega, kar bom sčasoma ugotovil, da sem pozabil, že zdaj vem, da nimam švicarskega noža. Pipec moram obvezno kupiti. Imam pa kondome. Vsako zase je lahko v posamezni situaciji za razvoj dogodkov ključnega pomena.

P.S. Ko to pišem sem na letalu za Cancun. Nekje je treba začeti in karta je bila poceni. Iz Bruslja smo vzleteli sicer z enodnevno zamudo, saj je bilo nekaj narobe z vrati letala. Zaenkrat še tesnijo. Viva Mexico!