Projekt sodelovanja med štajerskimi vinarji in tamkajšnjimi, s to panogo povezanimi institucijami je po besedah ustanoviteljev novega združenja nastajal že dobrih pet let. Kot je povedal predsednik novega združenja Božidar Grabovac, je povezovanje uspelo po številnih podobnih poskusih v preteklosti.

"Želja po skupni promociji štajerskih vin je tlela že nekaj let, zadali pa smo si tri osnovne cilje. Želimo dvigniti prepoznavnost in ugled vin našega vinorodnega okoliša tako doma kot v tujini, se s tem uvrstiti na svetovni vinski zemljevid najboljših vinorodnih regij in izboljšati prepoznavnost okoliša kot vinske destinacije s kakovostno turistično ponudbo," je pojasnil Grabovac.

Poleg vinarjev in vinogradnikov so se v projekt vključili tudi oba kmetijsko-gozdarska zavoda iz Maribora in Ptuja ter mariborska kmetijska fakulteta, po besedah direktorja ptujskega zavoda Andreja Reberniška pa gre za zgodovinski korak po skoraj petletnih pogovorih z vinarji.

Zgodbe so se lotili na podoben način kot v nekaterih drugih vinsko razvitih državah, tudi v sosednji Avstriji. Kot je dodal, so štajerska vina v zadnjem desetletju naredila velik napredek v kakovosti in prepoznavnosti lastnega sloga, kar se izraža v izraziti svežini, sadnosti, prijetnosti v polnem okusu in eleganci. "To nam priznavajo številni enologi, ne samo slovenski, tudi tisti iz tujine, navsezadnje pa narašča tudi povpraševanje po teh vinih," je dodal Rebernišek.

Vinorodna dežela Štajerska po zadnjih podatkih iz registra pridelovalcev grozdja in vina obsega 5493 hektarjev vinogradov, kar pomeni 70 odstotkov vseh slovenskih vinogradniških površin, v register pa je vpisanih 9379 pridelovalcev, kar predstavlja dobro tretjino vseh v Sloveniji.

K povezovanju so povabili vse vinarje, ne glede na njihovo velikost, po besedah Reberniška pa je pri tem najpomembneje, da sledijo slogu tukajšnjih vin in imajo izdelano celostno grafično podobo. Kot je dejal, so za zdaj zaznali interes vsaj 95 vinarjev, v register takih, ki razpolagajo z več kot petimi, pa je 146 vinogradnikov. Predvsem si sodelovanja in enotnega nastopa po dosedanjih odzivih želijo mladi vinarji.

Med ustanovnimi člani združenja je za zdaj 15 vinarjev, vsi drugi, ki so že izkazali interes, pa imajo za priključitev leto dni časa. Pristopnina znaša 50 evrov na hektar oziroma največ 500 evrov na letni ravni, za večje kleti pa je lestvica prilagojena glede na količino vina v kleti. Program po Reberniškovih besedah finančno še ni povsem ovrednoten, a računajo na vsaj 100.000 evrov letno, pri čemer bodo več kot polovico zbrali s prispevki članov.

Med tistimi, ki so pristopili k projektu, je tudi Ptujska klet, direktor Tine Kek pa je povedal, da je povezovanje zelo dobrodošlo in zaželeno tudi zanje, saj se že nekaj let soočajo s tem, da se uspeva povezovati primorskim vinarjem, ki se ukvarjajo s promocijo, dvigom kakovosti in cenovno politiko. To je prava smer in štajerski vinarji so si po njegovih besedah morali priznati, da zadnja leta ni vse teklo s podobno dinamiko, zato je ustanovitev združenja prvi korak k temu.