poletno turistično sezono so priprave rečnih kapitanov na obilje turistov, ki si mesto želijo ogledati iz žabje perspektive, že v polnem teku ...

Vožnja po Ljubljanici je mogoča vse dni v letu, saj je "reka zelenka" ena izmed redkih srečnic, ki nikoli ne zamrznejo. Pestro turistično vožnjo, ki je tujcem in domačinom še posebej zanimiva zato, ker vodi skozi samo srce mesta, pa pogosto spremlja tudi vodičeva pripoved o mestni zgodovini in arhitekturi. A velika turistična priljubljenost za seboj ne potegne le obilnega zaslužka pridnih kapitanov, temveč tudi rast konkurence med ponudniki tovrstnih storitev.

Poti, ki ne gredo iz mode ...
Poti voženj s turističnimi barčicami se od ponudnika do ponudnika razlikujejo, pa tudi sami ponudniki pot pogosto prilagodijo željam in zanimanjem obiskovalcev. Še vedno pa je najbolj priljubljena pot, ki se začne v pristanu pri Zlati ribici, se nadaljuje do Špice, kjer ladjica zamenja smer svoje plovbe, nato pa zapluje do Zmajskega mostu, od koder se vrne na začetno mesto.

Velika priljubljenost turističnih voženj pomeni tudi vedno več ladjic, ki so v Ljubljanici našle svoj varni pristan. Po njeni strugi jih, največ v turistične namene, plove že več deset, številke pa se bodo (po pričakovanjih ponudnikov) z leti še bistveno zvišale.

V vpisnik čolnov upravne enote Ljubljana je za zdaj vpisanih 27 plovil na motorni pogon za javni prevoz oseb po reki Ljubljanici.

Kako stabilizirati rast ponudnikov?
Seveda pa je vsak naraven vir omejen - v Klubu rečnih kapitanov so zato verjeli, da bo pristanišče, ki so ga pred nekaj leti postavili v Grubarjevem prekopu, omejilo nenadzorovano rast ponudnikov voženj s turističnimi ladjicami na Ljubljanici. "Verjeli smo, da bo število priveznih mest nekakšen lakmusov papir, kritična točna, kjer bi se ta rast stabilizirala," pojasnjuje Tomo Zupančič, upravitelj barčic Ladjica in rečni kapitan, ki dodaja, da je s pristaniščem lokalna skupnost dobila škarje in platno za regulacijo rasti ponudnikov. A število ponudnikov še vedno raste, Zupančič pa poudarja, da v tem pogledu dejavnosti, vodene na občini, niso dale želenih rezultatov.

V letu 2015 je Mestna občina Ljubljana namreč izdala 16 dovoljenj za privez v pristanišču in uporabo vstopno izstopnih mest, tudi leta 2016 16 dovoljenj, lani pa 18 dovoljenj.

Vožnje za neznanega gosta - začetek vzpona ladjic
Vožnja s turističnimi ladjicami se je skozi leta močno spreminjala, še pripoveduje Zupančič, ki je obiskovalcem slovenske prestolnice prvi ponudil ladijske vožnje za neznanega gosta. "Bili smo prvi, ki smo se postavili v središče mesta in čakali na ljudi, ki bi se z ladjico želeli peljati po naprej objavljenem urniku. Prej je bila vožnja z ladjico veliko bolj ekskluzivna - navadno so ladjico najele zaključene družbe, mimoidočim pa tak ogled mesta ni bil dostopen. Svež pristop je zahteval tudi druge ukrepe - ladjice je bilo treba registrirati, na upravni enoti vzpostaviti register vozil in, najpomembneje, še posebej zaščititi potnike."

Ponudba vožnje za neznanega gosta oziroma za gosta, ki se je za vožnjo odločil na kraju samem pa se ni uveljavila kar čez noč. "Celotna zadeva je bila "pod streho" leta 2004, našemu zgledu pa so leta 2008 in 2009 začeli slediti tudi drugi. Zdaj je večina ponujenih plovb namenjenih neznanemu kupcu," je za MMC povedal Zupančič.

Ali je konkurenca za manjše ponudnike lahko usodna? Je ponudnikov preveč?
Z novim dognanjem se je kmalu začela stopnjevati in povečevati tudi konkurenca med ponudniki vožnje s turističnimi ladjicami, ki na prvi pogled posel vsakega posameznega kapitana močno ogroža.

Vendar se Zupančič s tem ne strinja: "Mi nimamo proti konkurenci nič - konkurenca je tista, ki posel žene naprej. Zato se nam konkurenčnost med ponudniki zdi koristna. Mislim, da tudi manjši ponudniki niso zaradi tega nič na slabšem, nasprotno - pri "one man bandu" se stroški drugače porazdelijo in celo minimalizirajo, zato je uspešnost manjšega posla lahko celo večja kot uspešnost večjega, torej takega, ki obvladuje več kot eno ladjico."

Ali je obdobje pred poletno turistično sezono za ponudnike še posebej stresno?
Zupančič pravi, da poletna turistična sezona in obdobje pred poletno turistično sezono za ponudnike ne predstavljata posebej velikega stresa, saj je število turistov višje iz leta v leto, obisk pa se med letnimi časi ne razlikuje več tako zelo kot nekoč. Na vsakodnevni obisk odločilno vplivajo tudi vremenske razmere. "Ne bi mogel reči, koliko gostov prepeljemo na dan. Ko se pooblači in je gostov lahko že za polovico manj, če pa dežuje pa jih, čeprav je ladjica pokrita, skorajda ni. Zanimivo pa je, da pri nas, v nasprotju s številnimi drugimi kraji, plovbe trajajo skozi vse leto. Mi imamo našo čarobno reko Ljubljanico, ki teče skozi samo središče mesta, in to pomeni, da je v božičnem času plovba še kako zanimiva. Okrašena Ljubljana je namreč še posebej lepa z vodne gladine."

Kako pa mestna kartica prevozov Urbana sodeluje z rečnimi ladjicami?
Imetnikom turistične kartice Urbana barka "Ladjica" ponuja tudi nekatere ugodnosti - vožnja jim je namreč dostopna po zelo ugodni ceni. "Ker v nasprotju z nekaterimi drugimi ponudniki mi plujemo v petek in svetek, smo bili pri Turizmu Ljubljana logična izbira za takšno navezo. Turistična urbana je začasen zakup prevoznih storitev v Ljubljani, določen delež imetnikov te kartice se potem udeleži tudi prevoza z našimi ladjicami. Mislim, da smo edini, ki ponujamo to možnost," še pojasnjuje Zupančič.

Slovenci smo veliki romantiki
Nekateri ponudniki so svojo ponudbo v zadnjih letih še obogatili z možnostjo "romantične vožnje", namenjene parom, ob kateri zaljubljencem upravitelji ladjic podarijo še kozarček penine in, najpomembneje, veliko zasebnosti. Zupančič se ob pogovoru o romantičnih vožnjah ves čas nasmiha in dodaja: "Za šalo rad povem, da še posebej radi postanemo pod mostovi, kjer je intima še večja. Med romantičnimi vožnjami smo bili tako priča tudi številnim zarokam!"

Zupančič pojasnjuje še, da je ladjica pogosto tudi prostor, ki ljudi zbliža. Na ladjici je človek namreč veliko bolj pozoren in občutljiv - "tukaj ne moreš zaloputniti z vrati, zakričati in zbežati pred morebitno bližino sočloveka in težavami, " še dodaja.

In ker vsaka ladjica ni primerna za vsak kraj ...
Tisti, ki gladino Ljubljanice pogosto opazujejo, lahko vidijo, da se ladjice tudi na videz med seboj močno razlikujejo. Tomo Zupančič pojasnjuje, da je bila njegova ladjica pred 17 leti prva ladjica na Ljubljanici, katere streha je bila prozorna.

"Bil sem začuden, da konkurenca, ki je prišla za mano, prozornih streh ni posnemala. Neprozorne strehe na Ljubljanici ne pridejo v poštev, saj je treba, če si želimo Ljubljano dodobra ogledati, pogosto gledati tudi navzgor," še dodaja in hkrati poudarja, da je ravno ta raznolikost, konkurenčnost in možnost izbire pripeljala do razvoja plovbe po Ljubljanici, ki je pred 20 praktično ni bilo.

Tudi v 17. stoletju so se ljudje na gladini Ljubljanice znali zabavati
Prve vožnje na Ljubljanici, ki so bile namenjene zabavi, segajo že v 17. stoletje. Čolnarji so takrat prevažali posamezne skupine ljudi, organizirali povorke, prirejali plese in veselice, pri čemer so več čolnov združili, nanje položili pod in plesišče zavarovali z ograjo.

Leta 1660 je tako bila na reki povorka v čast cesarju Leopoldu I., leta 1702 je na Ljubljanici Filharmonično društvo organiziralo svojo prvo "veselico na vodi", leta 1797 pa o velikih zabavah na reki poroča Valentin Vodnik. Z vožnjo po Ljubljanici so proslavili celo Napoleonovo poroko leta 1810.