Impresivnim številkam ni videti konca. "Naš tehnični urednik je postavil vse številke eno na drugo in izmeril: kup je meril 4 metre. Verjetno bi, če bi želel prebrati vse številke, potreboval približno dve leti," pravi v teh dneh zelo zaposleni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan, ki danes revijo pripravlja s še 10 sodelavci. Kot pravi, se sodelavci skozi leta iz različnih razlogov menjajo, vsem pa je skupen izjemen zanos, saj revijo ustvarjajo v svojem prostem času poleg rednih služb. "Stremimo k strokovnim člankom ali konkretnim reportažam, v katerih avtorji podajo vtise, ki so zanimivi in uporabni tudi za bralce. Revijo skušamo narediti tako, da bo primerljiva z najboljšimi evropskimi revijami."

Prvo številko so kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izdali 8. februarja 1895. V njej je pisalo takole: "Da slovensko planinsko društvo doseže svoj namen (izdajati, pospeševati in podpirati zanimljive planinoslovne spise in slike), sklenil je odbor 'Sl. pl. dr.' od leta 1895. počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike."

Arhiv slovenskega planinstva
Danes Planinski vestnik predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije. Od začetkov do današnjih časov je prehodil dolgo in zanimivo pot, med katero se je prilagajal tudi splošnim družbenim razmeram. Sama vsebina revije, ki izhaja kot glasilo Planinske zveze Slovenije, se je v tem dolgem obdobju sicer spremenila, vendar pa vseskozi ohranja osnovno poslanstvo: ljubezen do planin, gora in planinstva kot načina življenja.

Želimo nadaljevati tradicijo revije, ki je res bogata. Do tega čutimo odgovornost, pri tem pa skušamo slediti času, pojasnjuje Habjan. "V začetku revije je bil močen nacionalni naboj, saj so nam Nemci prevzemali hribe, kar je bil eden od pomembnih dejavnikov, da je revija sploh začela izhajati. Že kmalu pa so bili v reviji različni napotki planincem, včasih so, recimo, objavljali tudi informacije o voznih redih vlakov."

Vestnik je bralcem podajal informacije o najpomembnejših dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in gospodarskih do športnih, odpravarskih in drugih, znanstvene in poljudnoznanstvene članke iz zgodovine planinstva, orografije, meteorologije, glaciologije, speleologije, toponimije in drugih ved, planinsko-alpinistične potopise, članke o naravi in varstvu narave, leposlovne prispevke, pesmi in slovstvene ocene.

"V preteklih letih so za Planinski vestnik pisali različni, tudi zelo znani in cenjeni pisci. V 50. letih in tudi že prej je Vestnik objavljal tudi številne feljtone. Recimo Mira Marko Debelakova je pisala o Triglavu, Janko Mlakar o zgodovini planinske organizacije, dr. Henrik Tuma pa je pisal potopise," našteje nekatere avtorje, ki so pisali v preteklih desetletjih. V reviji objavljajo tudi prispevke avtorjev-bralcev, v skladu z vse bolj načrtovano uredniško politiko pa več kot pol revije napolnijo naročeni prispevki, ki jih pišejo strokovnjaki in poznavalci.

8 urednikov, od 32 let do 11 mesecev
V 120 letih je reviji urednikovalo osem urednikov, kar pomeni, da je v povprečju vsak urednikoval 15 let. "Najdlje, kar 32 let, je bil urednik dr. Josip Tominšek, ki je uredil 26 letnikov, vmes je bilo namreč 6 let premora, ko revija zaradi vojne ni izhajala. Največ letnikov, med letoma 1950 in 1979, pa je uredil Tine Orel. In še zanimivost: najmanj časa, samo 11 mesecev, je leta 1986 urednikoval Milan Cilenšek, ki je preminil pred nekaj leti," pojasni Habjan nekaj zanimivih podatkov.

Velik korak naprej je pomenila sprememba formata revije, ki so ga spremenili leta 2010. "Povečanje formata po 115 letih izhajanja je bil kar šok. Dal sem pobudo za to, vendar bi bilo to brez podpore uredništva nemogoče," pravi Habjan in ob tem pojasni, da je do njegovega prihoda leta 2001 revijo vedno urejal le urednik. "Prejšnji urednik je sicer imel na papirju uredniški odbor, a ga ni nikoli sklical, vse je delal sam. Ko sem prevzel urednikovanje, pa smo uvedli delitev dela: vsak ima svoje področje."

S časom naprej
Kot pravi urednik, je spremembo težko uvesti, pojavljali so se številni pomisleki, a se je izkazalo, da gre za korak naprej v pravo smer. "Večji format nudi več možnosti oblikovanja, večje fotografije, več infografik, uvedli smo sredico, časovnice, ankete ... Mislim, da je bilo to dobro sprejeto pri bralcih," se veseli dobrega sprejetja spremembe. Osrednje teme določajo za celo leto vnaprej, vanje pa skušajo zajeti zelo različne tematike.

"Meni največ pomenijo pohvale bralcev. Ko srečujem ljudi po hribih, doma in v tujini, nisem še nikoli slišal nobene ostre kritike. To je največje zadovoljstvo, ki ga imamo, do teh pohval čutimo veliko hvaležnost in te nas spodbujajo, da delamo naprej," še pravi. Po zadnjih spremembah članarina v Planinski zvezi ne vključuje več naročnine na revijo, zaradi česar pričakujejo osip naročnikov, vendar pa je Habjan optimist in prepričan je, da bo Vestnik na takšen ali drugačen način še naprej razveseljeval vse ljubitelje planin.