A tokrat nismo iskali ajde, smo pa ob lenobnih zatokih Drave tik ob avstrijski meji, a trdno na Slovenskem poiskali sledi mogočne vode in vijug, ki jih piše narava. Zaradi posega človeških rok, gradnje hidroelektrarne pred 70 leti, se je tok Drave tako upočasnil, da se je v nekem delu spremenil v skoraj stoječo vodo. V skritih kotičkih je mogoče doživeti in poslušati tudi tišino.

Ali je mogoče poslušati lastne misli ob valovanju in tiho drseti po gladini, kako skrivnostna so bivališča na obrežju, kaj se skriva za trsjem in kaj pod vodno gladino? Vse to smo iskali. Zato smo pot začeli na Dobrovi – tam je na domačiji Pežl doma Vida, skupaj s starši skrbno neguje izročila prednikov. A se je mudilo, treba je bilo na pot.

Dravograjsko jezero je nastalo zato, ker je v Dravo posegal človek, jezero so uredili, ostali so zatoki in otoki. Tam se skrivajo pripovedke. Tudi take o bobrih, ki so se pred leti vrnili na Koroško in se spretno izogibajo obiskovalcem.

Deklica Vida se zelo rada sprehaja po pomolu, kjer so izobraževalni panoji, tam lahko preberemo vse o živalih in rastlinah tega področja. Sprašuje se: "Le in kam je šel bober? Se je morda skril pod vodo?"

Je morda to skrivališče prostor, kjer bomo ugledali te prebivalce ali kakšne druge? Območje Nature 2000 namreč skriva okoli 100 vrst različnih ptic, tudi selivke pridejo, tu se okrepčajo in odpočijejo. Račje družine si utirajo pot med trsjem, kakšna se tudi prestraši. Zato je obisk rahločuten in s poklonom do okolice. Še ribiči spoštljivo čakajo na ulov in uživajo v tišini.

Pot vodi skozi vijuge dravskega zatoka, obrežje vabi, k vodi se sklanjajo vrba žalujka in trsi, pa rastline, ki jih zagledamo.

In tako še vprašati ne upam: "Ali je to vodna kislica, morda velika trobelika, zelo strupena rastlina, ki je redka pri nas?" To naj povedo poznavalci. Ker z Vido sva raje knjigo v roke vzeli. Preberem del pripovedke, ki jih je na Koroškem veliko: "Bogat ribič se je želel zahvaliti Dravi. Prišel je k reki, vanjo vrgel dva hlebca rženega in belega kruha. Drava je začela naraščati in je poplavila ves desni in levi breg, ko pa je voda odtekla, je zemlja začela poganjati rž in pšenico."

In če vas bo pot kdaj le zanesla v ta konec, prosim, spoštljivo in skrbno naj stopa vaš korak v ta svet. Ker tukaj je narava kot prvobitno okolje in vse, kar se skriva, raste in živi v njej, naj tam tudi ostane. In da, tukaj je skoraj lepše kot doma!