Spletna dražba otoka bo potekala prihodnji mesec - skupaj s petimi prvovrstnimi posestvi, med katerimi sta tudi grad in samostan.
Za sedem hektarjev velik otok so se v 14. stoletju borili Benečani in Genovčani, beneška oblast pa je na otoku zgradila utrdbo, katere dobršen del stoji še danes. V 18. stoletju se je na ladjah, ki so prihajale v Benetke, pojavilo več primerov kuge, zato so na otoku vzpostavili karanteno za obolele in ga povsem zaprli za zunanji svet.

Na Poveglio so med največjim izbruhom kuge množično vozili tako trupla kot tudi obolele, ki so jih žive pometali na kupe trohnečih trupel in jih sežgali. 160.000 ljudi naj bi v tistem času umrlo na Poveglii - po drugih podatkih pa je število v resnici bliže milijonu. Ni čudno, da se še tamkajšnji ribiči v širokem loku izogibajo otoka, saj se bojijo, da se bodo v mreže zapletle kosti umrlih. Prekleta naj bi bila tudi zemlja sama, saj je precejšen del prsti sestavljen iz pepela in kosti.
Nori zdravnik izvajal poskuse
Tu pa se morbidnost še ne konča. Leta 1922 so na Poveglii odprli psihiatrično bolnišnico (Italijani trdijo, da je bil "zgolj" dom za ostarele), ki je obratovala do leta 1968. Če gre verjeti govoricam, naj bi v njej nek nori zdravnik na bolnikih izvajal srhljive poskuse, vključno z lobotomijami z dleti, svedri in kladivi. Zdravnika naj bi nazadnje obsedli duhovi kužnih žrtev, ki vladajo otoku, in se je vrgel z zvonika.

Čeprav je otok za obiskovalce zaprt, se nanj občasno pretihotapi kak zagret navdušenec nad paranormalnim, pred kratkim pa ga je obiskala tudi ekipa ameriške oddaje Ghost Adventures na Travel Channelu, ki je potrdila, da so "nedvomno čutili prisotnost duhov". Na Poveglii še vedno stojijo tako bolnišnica kot tudi cerkev, ostanki utrdbe in krematorij.
Na prodaj tudi grad pri slovenski meji
Italija zdaj upa, da ji bo kljub zloglasnemu slovesu Poveglie uspelo otok dati za 99 let v najem (dokončno prodati ga država očitno vseeno noče), kupec pa da bo propadajočo bolnišnico prenovil v prestižen hotel. S to idejo pa se ne strinja skupina arhitektov in načrtovalcev, ki so že sprožili kampanjo za nakup otoka, da bi tako ustavili nadaljnjo privatizacijo beneške lagune.

Preostala štiri posestva na dražbi bodo prodali, in ne oddali v najem. Še posebej zanimivi so veličasten samostan v starem apulijskem mestu Taranto, grad iz 15. stoletja v Gradisci d’Isonzo (Gradišče ob Soči), nedaleč od slovenske meje, ki je bil zgrajen za obrambo pred Turki, in nekdanja vojašnica v Trstu.

Da bi lahko računala na uspešno prodajo, mora sicer Italija prej pomiriti kupce z zagotovili, da jim bodo omogočeni razvoj ter prenovitvena in gradbena dela na kupljenih posestih, kar je ključnega pomena v Italiji, kjer birokracija rada odžene vlagatelje. Skupno naj bi šlo letos na dražbo še 148 nepremičnin in posesti, za katere država upa, da bo z njimi zbrala 500 milijonov evrov in s tem zmanjšala javni dolg.