Na Mestni občini Ljubljana so poleti dobili kar 29 predlogov meščanov. Med njimi je strokovna komisija izbrala sedem finalistov, končno odločitev o zmagovalnem drevesu pa so prepustili meščankam in meščanom, ki so svoje glasove oddali v spletni anketi. Zmagovalna bukev je prejela kar 41 odstotkov vseh oddanih glasov in tako za leto dni postala glasnik vseh dreves v glavnem mestu.

Lastniki povešave bukve predvidevajo, da so jo posadili okoli leta 1906, ko naj bi zgradili tudi hišo ob njej. "V soseski je prava zvezda, še posebej zdaj, ko je bila v tem izboru. Drevo je sicer pred našo hišo, ampak se zdi, da pripada kar vsem. Družine ga hodijo gledat in otrokom pripovedujejo o njem. Sprašujejo nas celo za dovoljenje, da se ga dotaknejo," je o mogočni povešavi bukvi in odzivu mimoidočih nanjo povedala ena od njenih skrbnic, Sanja. V poletnem času morajo njeno popolno pričesko prirezati vsaka dva tedna.

V ožjem izboru so bila še naslednja drevesa: divji kostanj na Parmovi ulici, hrast dob pred vrtcem Kolezija, zelo redka povešava japonska sofora, ki raste na zasebnem vrtu na Mirju, koprivovec ob Ilirski cesti na Taboru, stanovalci Gallusovega nabrežja so ponosni na češnjo, ki razveseljuje staro in mlado, ko se spomladi odene v cvetočo preobleko, pa še japonska sofora v Parku Sveta Evrope.

Ozaveščanje o pomenu dreves

Osnovni namen akcije drevo leta je ozaveščanje o pomenu dreves. Z izborom drevesa leta želijo na Mestni občini Ljubljana spodbuditi opazovanje dreves in zavedanje meščank in meščanov o njihovem pomenu za kakovost življenja v mestu. Izbrano drevo leto dni simbolno predstavlja vsa preostala drevesa v mestu.

Lani je na prvem izboru za drevo leta to postala platana na križišču Streliške in Strossmayerjeve ulice. Visoka je kar 33 metrov in je bila del drevoreda, ki je nekoč potekal od predora pod gradom do Roške ceste. Je eno najstarejših dreves v mestu.