Pojavili so se namreč novi viri, ki kažejo, da so se ljudje poljubljali že v Mezopotamiji in starem Egiptu, mogoče pa je, da so se ljudje poljubljali že v prazgodovini.

Avtorja študije Troels Pank Arboll in Sophie Lund Rasmussen sta raziskovala, kako je poljubljanje na ustnice vplivalo na širjenje nalezljivih bolezni.

Pred njunim odkritjem so študije kot najstarejši primer romantičnega poljubljanja navajale približno 3500 let star vir iz Indije. Arboll, ki sicer proučuje klinopise na glinenih ploščicah, je za AFP povedal, da je že pred začetkom raziskovanja vedel, da obstajajo dokazi o romantičnem poljubljanju iz Mezopotamije.

Raziskovalca sta najstarejše dokaze o poljubljanju našla na glinenih ploščicah. Teh je bilo sicer malo, a dovolj, da sta lahko potrdila, da je bilo poljubljanje pred 4500 leti običajen del romantičnega in intimnega življenja.