Na Elizejskih poljanah je vstop v leto 2022 praznovalo na tisoče ljudi. Oblasti so sicer odpovedale tradicionalni ognjemet oz. svetlobne učinke, saj so se bale, da bi lahko preveč množično druženje še pospešilo širjenje različice omikron. Foto: Reuters
Na Elizejskih poljanah je vstop v leto 2022 praznovalo na tisoče ljudi. Oblasti so sicer odpovedale tradicionalni ognjemet oz. svetlobne učinke, saj so se bale, da bi lahko preveč množično druženje še pospešilo širjenje različice omikron. Foto: Reuters

Nihče ne ve natančno, kako se je "tradicija" požiganja avtomobilov v Franciji začela. Najprej so jo opazili v Strasbourgu in okolici, predvsem v soseskah, kjer živi manj premožno prebivalstvo, v 90. letih pa se je hitro razširila po vsej državi predvsem v znak protesta.

Danes po navedbah francoskih medijev avtomobile zažigajo iz več vzrokov – za nekatere je to oblika protesta, za druge zgolj muha "uporniške mladine", spet tretji želijo na ta način prikriti kazniva dejanja, četrti pa avtomobil zažgejo kar sami in tako skušajo v žep pospraviti zavarovalnino.

Vrhunec požiganja avtomobilov v Franciji – ob izrednih dogodkih, kot so na primer protesti – tradicionalno zaznajo na silvestrsko noč. A letos so statistiki zaznali velik upad. Medtem ko je bilo ob vstopu v letu 2019 na francoskih ulicah zažganih 1316 vozil, je letos številka precej nižja, "le 874". Za lansko najdaljšo noč podatkov nimajo, saj je takrat v Franciji zaradi pandemije veljalo strogo zaprtje.

Pristojni, vključno z notranjim ministrom Geraldom Darmaninom, upad pripisujejo ukrepom za zajezitev širjenja novega koronavirusa oz. nove različice omikron – da bi zagotovili njihovo spoštovanje, so namreč na ulice poslali kar 130.000 policistov, je Darmanin zapisal na Twitterju.

Samo v Parizu je za varnost in spoštovanje reda in miru skrbelo 95.000 mož postave, že njihova navzočnost pa je bila očitno dovolj, da je potencialne požigalce odvrnila od njihove namere.