Prvi človek je bil seveda Jurij Gagarin, ki je 12. aprila opravil 108-minutni polet, med katerim je enkrat obkrožil Zemljo, drugi pogumni možakar pa je bil takrat komaj 25-letni German Titov, ki je na današnji dan pred 50 leti preživel v vesolju ves dan, med tem časom pa je Zemljo obkrožil kar 17-krat. Titov je posnel tudi fotografije v obriti in bil prvi človek, ki je izkusil "vesoljsko bolezen", stanje, podobno morski bolezni.

Vendar pa je bil vse življenje razočaran, ker sam ni bil izbran za prvi polet v vesolje. Po letih urjenja in testov sta bila Gagarin in Titov izbrana kot najboljša kandidata za prvi polet v vesolje. Toda sovjetske oblasti so se večer pred predvidenim poletom odločile za Gagarina. Kot je razvidno z arhivskih fotografij, Titov ob uradni objavi novice ni skrival razočaranja.

Ruski vesoljski strokovnjaki so vedno zatrjevali, da je bil Titov tako dobro telesno pripravljen kot Gagarin, toda sovjetske oblasti naj bi bile zaskrbljene zaradi njegovega zaprtega značaja, slabše proletarske vzgoje in nerusko zvenečega imena. Titovov oče svojega sina sicer ni poimenoval German, ker bi imel kakšne povezave z Nemčijo, temveč po glavnem junaku Puškinove mojstrovine Pikova dama Hermanu.

Ob obletnici Titovovega poleta bodo odprli spominski muzej v njegovi rodni vasi Polkovnikovo v južni Sibiriji, v moskovski galeriji Fotosojuz pa njemu posvečeno razstavo o zgodovini vesoljske fotografije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Titov, ki je umrl leta 2000 v starosti 65 let, ostaja najmlajši človek, ki je poletel v vesolje.