Biolog Ive De Smet in umetnostni zgodovinar David Vergauwen sta med ogledovanjem starejših belgijskih slik ugotovila, da lahko iz slik razbereta veliko podatkov o tem, kako je bilo sadje videti v preteklosti.

Med opazovanjem nekaterih slik sta namreč ugotovila, da ne moreta ugotoviti, kakšno sadje je na njih. To ju je vodilo v raziskovanje zgodovine naslikanih naravnih dobrin, ki je že obrodilo nekaj zanimivih ugotovitev.

Ugotovila sta na primer, da so egipčanske lubenice, kot so jih slikali umetniki pred več tisoč leti, zelo podobne lubenicam, kot jih poznamo danes. Na osnovi genetskih analiz delov rastlin iz ene od odkritih grobnic pa zdaj sklepata, da so lubenice v podobni obliki pridelovali že pred več kot 4000 leti.

Pri svojem delovanju sta seveda najbolj odvisna od sodelovanja muzejev in galerij, zato sta se nanje v pogovoru za nemško tiskovno agencijo DPA obrnila s prošnjo. "Ni nama težko iti do Louvra in si tam ogledati slike ali to početi kjer koli v Evropi, a muzeji so tudi v Aziji, Afriki, Latinski in Srednji Ameriki ... Tam bi se lahko naučila veliko novega."

Kot pravita znanstvenika, sta pri svojem delu sicer naletela na veliko ovir in pasti. Vsi umetniki predmetov ne slikajo popolnoma v njihovi resnični podobi. Največja težava pa so lahko pomanjkljivi kataloški opisi slik, ki natančno ne omenjajo vseh predmetov na njih.