Vsak dan stranišče "obiščemo" vsaj od šestkrat do osemkrat, kar nanese okoli 2.500-krat na leto. A za nas, v razvitem svetu, je postopek večinoma preprost - usedemo se na straniščno školjko in po opravljenem dejanju potegnemo vodo.

Prebivalci večine držav v razvoju nimajo teh možnosti - kar 2,6 milijarde ljudi nima varnega, zasebnega in predvsem čistega prostora, kjer bi lahko opravili eno osnovnih človeških potreb. Več kot 80 odstotkov kanalizacije (če ta že obstaja) v državah v razvoju speljejo v reke, jezera, torej v vodo, ki jo potrebujejo za preživetje.

Ker je v enem gramu fekalij prisotnih kar 10 milijonov virusov, en milijon bakterij (vključno s kolero), 1.000 zajedavcev in 100 zajedavskih jajčec, ni čudno, da z drisko in z njo povezanimi boleznimi vsak dan umre 4.000 otrok, oz. z drugimi besedami - eden izmed petih otrok ne dočaka petega leta starosti.

Svetovni dan stranišč (ki ga praznujemo na dan ustanovitve Svetovne straniščne organizacije (World Toilet Organization - WTO), 19. november, je zato namenjen predvsem ozaveščanju javnosti o črevesnih boleznih. Tudi letos je slovensko Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen razglasilo najlepše javno stranišče v državi. Zlato metlico je že drugo leto zapored prejela občina Maribor, drugo mesto je zasedla občina Rogaška Slatina, tretje pa je Velenje.

Stranišča so sicer nekaj, kar uporabljamo vsi, zato predvsem na vzhodu Azije ves čas razvijajo kakšne nove "straniščne" domislice - od stranišč, ki se ne samo sama očistijo in razkužijo, ampak vam tudi predvajajo pomirjujočo glasbo, do takšnih, ki mimogrede očistijo še vašo zadnjo plat.