Oba sta bila zelo zadržana, poleg poljubljanja in objemanja nista imela želje ali potrebe po telesnem zbliževanju. Seksologinja Francesca Tripodi pravi, da imata družba in kultura velik vpliv na to, kako ženske vidijo svojo spolno vlogo. Seksualna revolucija je sicer zelo spremenila žensko spolnost. Ampak ustaljeni vzorci se nekje žal še kar ohranjajo, "še vedno so v nekaterih družbah pravila vedenja zelo rigidna. Moški mora dati pobudo, ženska pa mora najprej reči ne in šele potem ja. Ne sme biti dostopna za spolnost."
Sonja se je spolnosti bala, strah jo je bilo bolečine pri penetraciji. Pri prvem seksu jo je bilo tako strah, da so se ji vaginalne mišice popolnoma zakrčile in onemogočile penetracijo. Kot pravi seksologinja in ginekologinja dr. Gabriela Simetinger, ki se pri nas ukvarja z zdravljenjem vaginizma, so inhibiranost, zakrčenost in nepoznavanje telesa največja težava žensk s to spolno motnjo, ki "ne vedo, kaj jim povzroča prijetne in kaj neprijetne občutke. Ne vedo, kaj jim telo sporoča, tako da v psihoseksualni terapiji najprej zbudimo kožo."
Sonja spolnost povezuje z bolečino, zdi se ji umazana, seks se ji gnusi. Prav tako se boji obiska ginekološke ordinacije, zato odgovore na svoja vprašanja najprej išče na spletnih forumih. Kaj sploh je vaginizem in zakaj se razvije? Raziskovalka Sarah Cipriani pravi, da se ta motnja razvije zaradi različnih dejavnikov, kot so "travme, na primer spolne zlorabe, prestroga spolna vzgoja in drugi psihološki dejavniki, denimo tesnoba, somatizacija in tako naprej. Potem pa so še organski vzroki, kot so operacije medeničnega dna, nožnice, infekcije, različne ginekološke bolezni. Ampak izvor bolezni je najverjetneje multifaktorski."
Ženske s takimi težavami redko pridejo k zdravniku, zato ne vemo veliko ne o bolezni ne o učinkovitosti zdravljenja, še pojasnjuje Sarah Cipriani. Tudi Sonja je šele po enem letu bolečin, strahu in neuspeha šla na prvi ginekološki pregled. Dr. Gabriela Simetinger je obravnavala približno 50 žensk z vaginizmom, ki so k njej prišle, ker zaradi vaginizma niso mogle zanositi. Razlaga, da jih je "nekako polovica zdravljenje prestala uspešno, nekatere se se po prvem obisku odločile, da zdravljenja ne potrebujejo, saj imajo (kljub vaginizmu) zadovoljivo spolnost. Druge so pa nekje na sredini odnehale. Na neki točki bi se morale odločiti za spremembo in ne zmorejo. Terapija je za njih delo, dotikanje spolovila za njih ni užitek ali zabava."
Kaj pa Sonja? Se odloči za zdravljenje? Prisluhnite torej novi epizodi podkasta Evolucija užitka, kjer posebna raziskovalca Eva in Luka (v vsaki epizodi ju interpretirata igralca Domen Valič in Manca Dorrer, ki se je tokrat vživel še v Sonjo) in strokovnjaki govorijo tudi o tem, kakšno vlogo ima pri pozitivnem odnosu do telesa in spolnosti spolna vzgoja, koliko o vaginizmu vedo zdravniki, kakšne so različne metode zdravljenja in kako poteka terapija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje