Christopher Havens v zaporu blizu Seattla zaradi umora služi svojo 25-letno zaporno kazen. V devetih letih prestajanja kazni pa je odkril svoje poslanstvo: matematiko.

V zaporu se je sam naučil osnov višje matematike, kar ni bil mačji kašelj, saj je upravnik zapora prestregel številne knjige, ki jih je Havens naročil. Učbenike so mu končno dovolili po tem, ko je privolil, da bo tudi druge zapornike učil matematiko.

Začel je reševati bolj zapletene računske naloge. Ker mu osnovna višja matematika kmalu ni več zadostovala, je napisal kratko pismo založbi matematičnih del, v katerem je prosil, naj mu pošljejo številke prepoznane matematične revije Annals of Mathematics. V pismu je zapisal, da se je v zaporu odločil posvetiti izboljšanju samega sebe, številke pa so postale njegovo "poslanstvo". Potožil pa je, da nima nikogar za družbo pri razglabljanju o zapletenih matematičnih temah, poroča Deutsche Welle.

Pismo je Marta Cerruti, urednica pri založbi Mathematica Science Publisher, posredovala svojemu očetu, ki je profesor matematike. Čeprav je bil sprva skeptičen, je Havensu odgovoril in mu poslal nalogo, s katero je želel preizkusiti njegove sposobnosti.

V odgovor je dobil 120 centimetrov dolg list papirja, na katerem je bila zapisana neverjetno dolga formula. Izkazalo se je, da je Havens nalogo rešil pravilno.

Rešil antično uganko

Cerruti je potem obsojenca prosil za pomoč pri reševanju antičnega matematičnega problema, s katerim se je že dolgo ukvarjal in ga poskusil rešiti. Matematični problem se je nanašal na teorijo številk, ki vsebuje verižne ulomke. Z njimi se je že v antiki ukvarjal grški matematik Evklid, ti pa niso del preprostega računstva, ampak se uporabljajo predvsem v nalogah približka.

Havens je matematično uganko rešil. Cerruti pa mu je dokaz pomagal oblikovati na pravilen, znanstveni način. Raziskava je bila objavljena januarja v reviji Research in Number Theory.

Navdušil tudi druge

Zapornik je s svojo strastjo do matematike za svet številk navdušil tudi številne zapornike. V zaporu se zdaj redno sestaja matematični krožek. S 14 zaporniki, ki so člani kluba, Havens vsako leto praznuje 14. marec, znan kot Dan pi, po znani konstanti, ki znaša približno 3,14.

Havens želi v preostalih letih kazni preučevati še druge matematične teme. Meni, da je ukvarjanje z matematiko njegov način poplačitve svojega dolga družbi, po zaporu pa si želi matematiko tudi uradno študirati.