Pred dobrim tednom dni je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc po pritiskih znotraj koalicije, razdor je vnesel ministričin podpis sporazuma o prenehanju stavke s Fidesom, DZ-ju morala predstaviti zdravstveno reformo. Med predstavljenimi je bil tudi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o bolnikovih pravicah, ki prinaša kar nekaj novosti. Zakonski predlog je v javni obravnavi do 12. januarja, zato smo na MMC-ju pripravili podrobnejši pregled, kaj pravzaprav vsebuje oz. kaj spreminja (tu je dosegljiv trenutno veljaven ZPacP).

V uvodu zakona na ministrstvu pojasnijo, da so dolge čakalne dobe tista pereča težava, ki jo mora zakon o bolnikovih pravicah najprej obravnavati. Zato so lani zagnali projekt Za boljše upravljanje čakalnih dob. Iz ugotovitev zdravstvenega inšpektorata v okviru omenjenega projekta tako med drugim izhaja, da zdravstveni izvajalci uporabljajo vsak svoje programe za vodenje čakalnega seznama, pri uvrščanju na čakalne sezname ne upoštevajo ustrezne zakonodaje, da ni mogoče najti bolnikov, ki so uvrščeni na več seznamov, realnih čakalnih dob sploh ni mogoče ugotoviti, pri čemer so sporočeni podatki o čakalnih dobah popolnoma nerealni, poleg tega izvajalci zdravstvenih storitev ne objavljajo vseh čakalnih dob za vse zdravstvene storitve, ki jih izvajajo, ampak le tiste, ki jih morajo sporočati na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Pri tem inšpektorat navaja tudi najpogostejše kršitve, ki so jih izvajalci zdravstvenih storitev lani naredili: bolnike s stopnjo nujno so uvrščali na čakalni seznam, vrstni red pri obravnavi bolnikov ni bil upoštevan, zdravstvene storitve so bile izvedene pri bolnikih, ki niso bili vpisani na čakalni seznam in pri katerih ni šlo za nujne storitve, stopnje nujnosti so bile v čakalnem seznamu neustrezno dokumentirane, bolniki so bili vpisani na čakalni seznam na isti dan, kot je bila izvedena storitev, pa ni šlo za nujne primere …

Samo še elektronski seznami
Nekatere od teh pomanjkljivosti naj bi torej novi zakonski predlog odpravljal. Na novo je tako opredeljen čakalni seznam, ki ne dopušča več ročnega, temveč zgolj elektronsko vodenje. Razširjena je tudi opredelitev drugega mnenja, ki zdaj določa, da drugo mnenje potrdi, ovrže ali spremeni oceno določenega zdravstvenega stanja oziroma predvideni postopek zdravstvene oskrbe, umaknjena pa je tudi omejitev, da "zdravnik ali član oziroma članica konzilija, ki da drugo mnenje, ne sme biti oseba, ki je bila ali bo neposredno udeležena v procesu zdravljenja". Dodani sta novi tudi opredelitvi kontrolnega in prvega pregleda, ki ju do zdaj ni bilo, saj zlasti pri zobozdravnikih prihaja do napak pri uvrščanju na čakalne sezname, ker se ne upoštevajo definicije prvega in kontrolnega pregleda.

Za bolnike pa je ključna nova opredelitev najdaljše dopustne čakalne dobe. Ta je določena kot "najdaljši čas, v katerem mora biti opravljena določena zdravstvena storitev, da se z vidika objektivne medicinske presoje zdravstvenih potreb bolnika ne poslabšata njegovo zdravstveno stanje ali kakovost življenja". Na novo so dodane tudi opredelitve napotnice, naročilne knjige in naročila na zdravstveno storitev.

Spoštovanje dogovorjenih terminov
Popolnoma spremenjen je tudi člen, ki ureja spoštovanje bolnikovega časa. Trenutno velja, da mora izvajalec zdravstvenih storitev nujno medicinsko pomoč bolniku nuditi takoj, nova dikcija pa to časovno okno razširi še na 24 ur. Dodan je tudi nov odstavek, ki določa, da morajo izvajalci zdravstvenih storitev poskrbeti za najkrajši možni čakalni čas, ki ne sme biti daljši od 30 minut, kar pa ne velja za nenaročene bolnike. Ta časovna omejitev začne teči od določenega termina in ne od prihoda bolnika v ordinacijo, zato bodo izvajalci morali poskrbeti, da ne bodo naročali več ljudi v istem terminu.

Zagotovljene bodo morale biti tudi najmanj štiri oblike naročanja na zdravstveno storitev: vsaj ena oblika elektronskega naročanja, po pošti, telefonsko in osebno v ordinaciji. Bolniki so lahko po novi ureditvi na čakalni seznam uvrščeni le, če imajo napotnico.

Izvajalcem zdravstvenih storitev poleg tega nova ureditev nalaga, da morajo določiti eno ali več oseb, ki bodo urejale čakalne sezname. Na spletnih straneh in na vidnih mestih pa bodo morali med drugim objaviti dolžino čakalne dobe po posamezni stopnji nujnosti za vse zdravstvene storitve, ki jih izvajajo, in podatke o pooblaščeni osebi za čakalni seznam. Podatke o čakalnih dobah bo še naprej objavljal tudi NIJZ.

Odgovornost tudi pri bolnikih
Spremenjena je ureditev napotnic. Medtem ko so zdaj stopnje nujnosti na napotnici nujno, hitro in redno, je bila dodana še možnost zelo hitro. Ob stopnji nujnosti zelo hitro bo bolnik moral biti obravnavan v roku dveh tednov, medtem ko se roki za preostale stopnje nujnosti ne spreminjajo. Hkrati je ob tem določeno tudi, kdaj morajo bolniki napotnice oddati izvajalcu zdravstvene dejavnosti: stopnja nujno najpozneje naslednji dan (če ne, ne bo več veljavna), stopnja zelo hitro v sedmih dneh, hitro in redno pa v 30 dneh po izdaji.

V zvezi s tem prihaja za bolnike razbremenitev tudi v določilu, ki določa, da bolnika ob izdaji napotnice na zdravstveno storitev naroči kar izvajalec zdravstvene dejavnosti, razen če seveda bolnik to želi storiti sam. Ko bolnik enkrat dobi termin, ta ne sme biti odpovedan zaradi odsotnosti zdravstvenega delavca, razen zaradi objektivnih razlogov. V takšnem primeru mora biti bolnik prenaročen na nov termin, ki pa ne sme biti pozneje kot v enem tednu.

Poleg tega zakonske dopolnitve izvajalcu zdravstvene dejavnosti dodajajo obveznost, da morajo vzpostaviti stik z bolniki na čakalnih seznamih (zadostovalo bo SMS-sporočilo, s katerim bolnike opomnijo, da imajo naročen termin). Bolniki morajo v ta namen pustiti svoje kontaktne podatke. Če tega ne storijo, potem se bo štelo, kot da so se tej pravici odpovedali. Za bolnika, ki bo želel zdravljenje opraviti pri točno določenem izvajalcu, ne veljajo določbe o najdaljši čakalni dobi. Bolniki bodo imeli tudi pravico izvedeti razloge za čakalne dobe.

Najdaljša dopustna čakalna doba je sicer v novi ureditvi spoštovana, če je ta doba za določeno zdravstveno storitev pri najmanj enem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe znotraj najdaljših dopustnih čakalnih dob. Vodstva izvajalcev zdravstvenih storitev pa dopolnitve zakona obenem zavezujejo, da mesečno spremljajo, analizirajo in NIJZ-ju sporočajo podatke o čakalnih dobah ter iščejo vzroke zanje in sprejemajo ukrepe za njihovo odpravljanje.

Čiščenje seznamov
Če nova ureditev na eni strani natančneje določa obveznosti izvajalcev, pa na drugi strani tudi zaostruje obveznost bolnikov, da sporočijo, da na naročeno zdravstveno storitev ne bodo mogli priti. Kazen za neustrezno sporočanje o morebitni odsotnosti bo črtanje s čakalnega seznama, neuvrščenost na čakalni seznam pa pomeni, da se bolniku zdravstvena storitev ne sme nuditi, razen v primeru nujne ali neodložljive zdravstvene storitve. Ponovna prijava pa bo mogoča šele po pretečenih treh mesecih od datuma naročene storitve.

Na ministrstvu želijo preprečiti tudi podvajanje na čakalnih seznamih, zato bo bolnik za isto zdravstveno storitev lahko uvrščen na čakalni seznam le pri enem izvajalcu. Bolnik bo lahko ob določitvi termina zahteval poznejši termin, ki je najbližji prosti, a ta ne bo smel biti daljši od enega meseca. Za specialistične preglede in diagnostiko je določeno, da morajo ti biti izvedeni v razumnem času, ki pa ni podrobneje določen.

Spremenjeni zakon hkrati širi pristojnosti zdravstvenega inšpektorata in mu podeljuje prekrškovne pristojnosti, kazni pa se gibljejo od 400 do 4.100 evrov.