Predlog protitobačnega zakona, ki so ga Društvo nekadilcev, Center nevladnih organizacij in Slovenska zvezo za tobačno kontrolo že poslali ministrstvu za zdravje, je vzbudil precej zanimanja v javnosti. Med drugim zakon predvideva prepoved kajenja v stanovanju ob nepridobitvi soglasja drugi lastnikov stanovanj, ob čemer se zastavlja vprašanje poseganja v osebno svobodo posameznika.

Na uradu informacijske pooblaščenke pojasnjujejo, da je zakonodajalec (torej DZ) tisti, ki postavlja meje naši svobodi ravnanja, pri čemer so meje dopustnega, odvisne zlasti od načela sorazmernosti, potrebne za varstvo pravic drugih. "Kje je v konkretnem primeru meja in ali bi bila dodatna regulacija na tem področju še sorazmerna - primerna in nujna za zavarovanje pravic drugih -, pa težko sodimo," še odgovorajajo na uradu na vprašanje, ali bi prepoved kajenja v stanovanju, ki sicer po 36. členu slovenske ustave načeloma velja za nedotakljivega, posegla v osebno svobodo posameznika.

Horvat: Ne gre za omejevanje kajenja
Ob predstavitvi predloga v javnosti pa ostaja vrsta odprtih vprašanj. Kako naj bi bilo pravzapav izvajanje zakona videti v praksi? Kakšne bi bile predvidene kazni in ali ne gre za poseganje v osebno svobodo in neke vrste stigmatizacijo kadilcev v primerjavi z drugimi zdravju škodljivimi razvadami (npr. čezmernim pitjem alkohola)? Za odgovore smo se obrnili na Olgo Horvat iz društva nekadilcev.

Kot je pojasnila Horvatova, ne gre za omejevanje kajenja, saj želijo z zakonom opredeliti cigaretni dim kot zdravju škodljivo snov in zaščititi nekadilce pred neprostovoljnim pasivnim kajenjem. Ob tem poudarja, da lastninska pravica in z njo povezana pravica do uporabe stvari nista neomejeni. "Konča se ravno tam, kjer se začne pravica drugega. Pravica do čistega zraka pa je ustavna pravica. Tudi kuhinjske vonjave v blokih odsesavamo skozi nape, prav tako iz sanitarij," pojasnjuje Horvatova.

O višini kazni po njenih besedah še niso razmišljali, vendar bi bila praksa podobna kot v primeru prijave hrupa, ki moti sosede. Kot je za MMC še pojasnila Horvatova, pa predlog sprememb ne stigmatizira kadilcev v primerjavi z, na primer, odvisniki od alkohola, saj "čezmerno pitje alkohola škoduje tistemu, ki pije, s svojim početjem pa nikogar ne sili v pasivno pitje".

Višje cene najučinkovitejši ukrep
Sicer pa je že pred dnevi veliko prahu dvignil tudi predlog o uvedbi t. i. tobačnega evra oz. trošarin na tobačne izdelke, ki bi bile namenjene preventivnim programom, zdravljenju posledic kajenja, pomoči pri prenehanju kajenja in preprečevanju začetka kajenja. Z dodatnim evrom na prodano škatlico cigaret pa bi se do konca leta po besedah Slovenske zveze za tobačno kontrolo v državno blagajno steklo dodatnih 26 milijonov evrov.

Raziskave dokazujejo, da povečevanje cen tobačnih izdelkov sodi med najučinkovitejše ukrepe nadzora nad tobakom in prispeva k zmanjševanju uporabe tobačnih izdelkov. Pri tem gre tako za zmanjšanje števila novih kadilcev kot povečanje števila tistih, ki prenehajo kaditi. "Tisti, ki še naprej kadijo, pa kadijo manj," pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da se večji učinek tovrstnih ukrepov pričakuje v državah z manjšimi prihodki in pri mladih.

Višje zdravstveno zavarovanje ni ustrezen ukrep
Glede predloga, da bi kadilci plačevali višjo premijo za zdravstveno zavarovanje, pa so na zdravstvenem ministrstvu zadžani. Po njihovem mnenju bi tak predlog namreč lahko sprožil vrsto ugibanj glede višjih premij tudi za tiste s čezmerno telesno težo in za ljudi, ki so zasvojeni z uživanjem alkoholnih pijač in prepovedanih mamil, "ki prav tako predstavljajo velik javnozdravstveni problem". Po njihovem mnenju bi se bilo treba raje posvetiti preprečevanju začetka kajenja pri mladih, pomoči pri prenehanju kajenja in ozaveščanju ljudi, da kajenje močno škodi tako njihovemu zdravju kot tudi zdravju pasivnih kadilcev.

Ob tem na ministrstvu navajajo dobre rezultate uvedbe popolne prepovedi kajenja v vseh javnih in delovnih zaprtih prostorih avgusta 2007. V letu 2007 se je v primerjavi z letom 2003 delež kadilcev (starih med 13 in 15 let) zmanjšal s 27,93 odstotka na 23,58 odstotka. Delež tistih, ki se poskušajo odvaditi od kajenja, pa konstantno narašča. S 13,6 odstotka v letu 2007 je narasel na 20,5 odstotka v letu 2008. Glede na rezultate raziskave Evrobarometra iz leta 2008 pa je imela Slovenija najnižji delež kadilcev, starejših od 15 let, v EU-ju, in sicer 22 odstotkov .