Raziskavo, ki temelji na pregledu 17 študij, v katerih je bilo v povprečju 7,2 leta vključenih 528.908 moških in žensk, je objavila specializirana revija Lancet. Za tretjino povečano tveganje kot posledico 55 ur ali več trajajočega delovnega tedna so raziskovalci potrdili tudi, ko so izključili dejavnike, kot so kajenje, uživanje alkohola in različna raven športnih dejavnosti.

Iz raziskave izhaja tudi, da je tveganje pri tistih, ki delajo od 41 do 48 ur tedensko, višje za deset odstotkov, v skupini od 49 do 54 ur pa za 27 odstotkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Predolg delovni teden pa po ugotovitvah raziskovalcev povzroča tudi 13-odstotno povečanje tveganja za razvoj koronarne srčne bolezni, in to tudi ob upoštevanju drugih dejavnikov tveganja, kot so starost, spol in družbenoekonomski status.

Vzroki za bolezni srca in kapi so sicer zelo zapleteni, saj vključujejo tako genetske kot okoljske dejavnike. Na tveganje po besedah raziskovalcev najbolj negativno vplivajo telesna nedejavnost, strest in zloraba alkohola.

Velike razlike med razvitimi
"Zdravstveni strokovnjaki bi se morali zavedati, da je opravljanje dela veliko ur na teden povezano z občutno povečanim tveganjem za kap in morda tudi za koronarno srčno bolezen," je opozoril profesor epidemiologije na londonskem univerzitetnem kolidžu Mika Kivimaki.

Ugotovitve raziskovalcev so kot pomembne označili tudi strokovnjaki, ki v sami študiji niso sodelovali. Opozorili so na velikanske razlike med razvitimi državami. V komentarju k raziskavi je Urban Janiert s švedske univerze Umea zapisal: "Nekatere države sicer imajo zakonodajo glede delovnih ur, a se ta ne izvaja vedno."

Med razvitimi državami Janiert izpostavlja Turčijo, ki ima največji delež posameznikov s 50 in več delovnimi urami tedensko. Najbolje pa se odreže Nizozemska, ki ima takšnih delavcev zgolj odstotek.