Medtem starši z otroki s prirojenimi srčnimi napakami ostajajo v negotovosti glede operacij, ki jih je v preteklosti že opravil izraelski kirurg Mišali in so še nedokončane, ter glede plačila manj invazivne operacije v tujini, za katere od ljubljanskega zdravniškega konzilija ni soglasja.

Pogovarjali smo se z enim od piscev nove strategije, Andrejem Robido, ki je sodeloval tudi pri nadzoru preteklega programa otroške srčne kirurgije. Vprašali smo ga, ali se je pretekli teden srečal z izraelskim kirurgom Davidom Mišalijem, ko je bil na obisku v kliničnem centru. "Sploh nisem vedel, da pride in da sem v neki komisiji, ki naj bi to strategijo pripravila, tako da je tudi ta komunikacija najbrž še vedno taka, kot je bila."

Razume starše, ki si za otroka želijo manj invazivno operacijo, ki pušča manjšo brazgotino, čeprav je rezultat operacije tudi ob odpiranju prsnega koša približno enak. Ne le zaradi plačila operacije, problem je tudi naslednji. "Že tako ima Slovenija premalo otrok, da bi bil to lahko za zdaj samostojen center, brez povezave s kakšnim drugim centrom, in zaradi tega bi še ti otroci, ki jih pri nas operirajo enako varno in kakovostno, odšli v tujino in bi bilo še manj otrok pri tem."

Prav ohranitev programa je verjetno tudi razlog, da si v UKC-ju želijo obdržati čim več operacij doma. "V prihodnje pa je odvisno, s kom se bo klinični center, s katerim zunanjim centrom, povezal, in če se bo povezal s takim, kjer delajo tudi te stvari, potem najbrž ne bo velikega problema."

Po podatkih zdravstvene blagajne sicer stroški za zdravljenje v tujini nenehno naraščajo, lani je zanje plačala 6 milijonov, kar je dvakrat več kot pred petimi leti. Od tega za srčne operacije otrok 3,5 milijona evrov, kar je 36.000 evrov za eno napotitev, v Sloveniji pa znaša cena operacije od 9.000 do 17.000 evrov.