Komisija pod vodstvom Andreja Robide je v poročilu ugotovila, da so se izidi smrtnosti v programu otroške srčne kirurgije letos in v preteklem letu glede na leto 2012, ki je bilo v središču prejšnje presoje mednarodne komisije, bistveno izboljšali in so primerljivi z mednarodnimi rezultati v dobrih centrih.

Boljša je tudi organizacija, saj zdaj v Slovenijo prihajajo štirje kirurgi, otroke z določenimi zapletenimi srčnimi napakami pa napotujejo na operacije v tujino. Tako je manj čakanja, kar je manj obremenilno za otroke, starše in zdravstvene ekipe, je ugotovila komisija pod vodstvom Robide.

Še vedno pa obstajajo manjša tveganja. A če bo uspel dogovor, da bo lahko tuji kirurg v UKC Ljubljana prišel v 24 urah, se bo tveganje še zmanjšalo. Sistem pa bi postal optimalen, če bo Slovenija vzpostavila mednarodno primerljiv center otroške srčne kirurgije.

Poročilo kaže, da so v UKCL-ju program otroške srčne kirurgije izboljšali na sprejemljivo raven v skoraj vseh delih, ki jih je mednarodna komisija označila za nesprejemljive.

Odnosi na nizki ravni
Še vedno pa se zatika pri medosebnih odnosih in vedenju, ki jih komisija označuje za neprimerne. Odnosi so se po njihovih ugotovitvah izboljšali, a še vedno ni protokolov in zapisanih obvez vsake ekipe pri skupni obravnavi otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Prav tako ni pravilnika o profesionalnem vedenju, ki naj bi vseboval tudi sankcije.

Stanje je slabo tudi pri razpoložljivosti notranjega programa pediatrične zunajtelesne življenjske podpore. Predlagali so tudi, da bi se začele specialne dejavnosti presojati posamično.

Strokovni direktor ginekološke klinike UKCL-ja Adolf Lukanovič pa je opozoril, da je bil še pred prihodom izraelskega kirurga Davida Mišalija v Sloveniji dober kirurg iz Slovaške Vladimir Sojak, ki pa so mu ponudili "bedne razmere", zaradi česar je odšel. Nato so k sodelovanju povabili odličnega srbskega kirurga Igorja Šehića, a so postopki za pridobitev licence pri nas trajali tako dolgo, da je sodelovanje padlo v vodo.