Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc je morala pred končnim dogovorom po soglasje še h koalicijskim partnerjem ter ministroma za javno upravo in finance. A se to očitno ni zgodilo, saj je Matjaž Han opozoril, da SD takšnega dogovora ne bi nikoli podprl.

Glavni odbor sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides je, kot smo poročali, na seji takoj po koncu pogajanj z vlado sklenil, da stavko zamrzne za dva meseca, do 23. januarja. Ob tem so iz sindikata sporočili, da so zadovoljni "s sprejetimi normativi in standardi, ki pomenijo več časa, ki ga bo imel zdravnik za bolnika". Ob tem so dodali, da se tako zdravniki kot vlada strinjajo glede potrditve standardov in normativov iz zdravniške Modre knjige, s čimer bodo dosegli cilj kadrovskega načrtovanja in doseganja povprečja števila zdravnikov v državah EU-ja.

Še posebej pa so zadovoljni, so še dodali v sporočilu za javnost, da se bodo nadaljevala pogajanja o aneksu h kolektivni pogodbi zdravnikov in zobozdravnikov glede zahteve, da se prednostno uredi položaj specializantov in mladih specialistov. "Njihov status namreč danes ni ustrezno urejen in naravnost sili mlade zdravnike k odhodu v tujino," so opozorili.

Ministrica: Dogovor v dobro bolnikov
Po pogajanjih je bila pristojna ministrica sicer zadovoljna z dogovorom, saj je prepričana, da je ta dober tudi za bolnike — prinesel naj bi namreč skrajšanje čakalnih vrst in sistemske spremembe. "Ker smo zahtevali tudi dodatne ure ambulant, ustrezno kakovost — tako na primarni kot sekundarni ravni — in skrajševanje čakalnih dob," je po pogajanjih pojasnjevala ministrica.

Prednostno reševanje težave mladih zdravnikov
Med drugim so se dogovorili, da bo tudi družinski zdravnik dobil določen del variabilne plače, če bo opravil določene posege z določeno kakovostjo, je še dejala in dodala, da se bo moral zdravnik na primarni ravni posvetovati tudi z zdravniki na sekundarni ravni, specialisti pa bodo na določena obdobja morali skrajševati čakalne dobe. Vladna stran se je tudi zavezala, da bodo prednostno obravnavali mlade zdravnike in njihovo nagrajevanje, poroča Helena Lovinčič za Radio Slovenija.

Dosegli smo uveljavitev in priznanje standardov in normativov ter nagrajevanje zdravnikov, ki normative presegajo, je dogovor pojasnjeval predsednik Fidesa Konrad Kuštrin, pa tudi, da bo vlada do 1. decembra v državni zbor poslala predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kjer bo tudi opredeljeno napredovanje, višje od 57. plačnega razreda. Njihova zahteva je bila tudi, da se nemudoma začnejo pogajanja glede sprememb kolektivne pogodbe, predvsem za mlade zdravnike: "Tu gre predvsem za specializante in mlade specialiste, katerih plače so zdaj res sramotno nizke."

Sporazum, vreden 40 milijonov evrov
Ta sporazum bo prihodnje leto vreden 40 milijonov evrov, je ob koncu pogajanj povedala ministrica in dodala: "Dogovorjeni smo tudi s finančno ministrico, da bomo za ta projekt našli ustrezne finance."

Zdravniki so od 8. novembra stavkali tako, da so omejili svoje delo na 40 ur tedensko. To je že po nekaj dneh povzročilo težave zlasti v tistih zdravstvenih ustanovah, kjer morajo zdravniki zaradi pomanjkanja kadra delati nadure. V prvih dneh stavke so tako začeli odpadati nekateri nenujni posegi in pregledi, v drugem tednu stavke pa se je obseg izpada programa le še povečal.

Za danes je bila napovedana zaostritev stavke — napovedovali so, da bodo obravnavali le nujne bolnike, nosečnice, otroke do 18. leta starosti in starejše od 65. let ter bolnike z rakom.

V UKC-ju v Ljubljani kljub stavki opravljali nadure
V mariborskem UKC-ju zaradi stavke dodatnih težav niso imeli, saj jih zaradi pomanjkanja anesteziologov občutijo že dalj časa. V UKC-ju Ljubljana pa so morali anesteziologi kljub stavki opravljati nadure, saj bi, če bi se držali navodil Fidesa, odpadlo 400 operacij na teden. Tako pa je med stavko odpadlo 100 operacij.

V celjski bolnišnici je med stavko odpadlo 82 operacij v splošni anesteziji in 29 operacij v lokalni anesteziji. Poleg tega je odpadlo še 35 specialističnih ambulantnih obravnav.

V Splošni bolnišnici Novo mesto je do zdaj odpadlo približno 90 operacij na kirurškem oddelku in 30 na ginekološkem. Prav tako so odpovedali 52 ambulantnih specialističnih pregledov. V izolski bolnišnici pa je med stavko odpadlo okoli pet nenujnih operacij dnevno, je sporočil tamkajšnji predstavnik Fidesa Damjan Polh.

V Šempetru odpadlo 10 odstotkov operacij
Šempetrska bolnišnica je zaradi stavke zdravnikov vključno z današnjim dnem odpovedala približno 600 specialističnih ambulantnih nenujnih pregledov, največ na področju internistike in radiologije. Prav tako so odpovedali 22 načrtovanih nenujnih operacij s področja kirurgije, ortopedije in ginekologije, kar pomeni približno 10 odstotkov vseh operacij.

V Splošni bolnišnici Murska Sobota je bo navedbah strokovnega direktorja Daniela Grabarja odpadlo 39 kirurških operacij in 24 diagnostičnih posegov. V Splošni bolnišnici Brežice so v preteklih dveh tednih odpovedali 10 operacij in 188 ambulantnih specialističnih posegov. V Splošni bolnišnici Jesenice je bilo med stavko na kirurškem in ortopedskem oddelku odpovedanih približno 50 operacij in nekaj ambulantnih pregledov.

Tudi v ptujski bolnišnici delali nadure
V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec je med stavko ozpadlo od 50 do 60 odstotkov operacij. Vse bolnike, ki so zaradi stavke izpadli iz programskih operacij ali ambulantnih pregledov, bodo v prihodnjih dneh dodajali na seznam obravnav.

V ptujski bolnišnici je prejšnji teden po navedbah vodje tamkajšnjega sindikata Boruta Kostanjevca vsak teden odpadlo po 20 operacijskih posegov in okoli deset odstotkov nenujnih ambulantnih storitev. Ker so v tej bolnišnici kadrovsko med najbolj podhranjenimi, so nekateri zdravniki kljub stavki morali delati več kot 40 ur tedensko. Tako so nekateri delali tudi po 20 nadur na teden.

Stroški stavke znani januarja
Podrobni podatki o tem, koliko programa je odpadlo zaradi stavke in kako bo to vplivalo na čakalne vrste, pa bo znano šele na začetku januarja, ko bodo podatki zbrani na zavodu za zdravstveno zavarovanje.