Možina je v izjavi medijem dejal, da že dolgo ni spremljal tako konstruktivnih pogovorov o zdravstvu. Opozoril je, da je stavka v obliki omejitve na 40-urni tedenski delovnik razgalila vse slabosti slovenskega zdravstva. "Če zdravniki delajo tako kot vsi javni uslužbenci, je zdravstvo pred sesutjem," je povedal.

.
Tako je izpostavil nujno potrebo, da se slovensko zdravstvo reformira. "Zdravniške organizacije smo že pred dvema oz. tremi leti nakazale vsa izhodišča za potrebno reformo slovenskega zdravstva, da ga naredimo sodobnega, evropsko primerljivega," je dejal. Izstop iz javnega plačnega sistema pri tem vidi kot predpogoj za začetek reforme in pričakuje, da jim bo vlada ugodila.

Možina je zadovoljen tudi s tem, da sta vlada in Fides zavzela enotno stališče po uveljavitvi standardov in normativov.

Vlada ni uslišala zdravnikov
Vlada je danes razpravljala tudi o zdravniški stavki in novih zahtevah Fidesa in o zahtevi po izločitvi zdravnikov iz javnega sektorja. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je povedala, da so se Fidesom precej približali v treh od petih njihovih zahtev. Nov Fidesov predlog pa jo je precej presenetil.

Premier Miro Cerar je ob tem povedal, da vsak dan spremlja potek stavke. "Vsaka stavka je boleča za udeležence in v primeru zdravniške stavke je ta boleča za paciente in bolnike. Zato naj se stavka čim prej konča," je dejal in Fides pozval, naj skuša doseči kompromis v konstruktivnem duhu.

Zahteve Fidesa po večjih plačah je komentiral, da je pač nemogoče povišati plače, če ni denarja za to. "Več kot imamo, ne moremo razdeliti," je dejal. Višje plače pa si po njegovih besedah zaslužijo tudi drugi javni uslužbenci, medicinske sestre, učiteljice, vzgojiteljice … Vendar mora biti država finančno vzdržna.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ob tem dodal, da izstop iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja ne pomeni, da se pojavi več denarja.

Na Ptuju vlada pomanjkanje
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor za zdaj večjih težav zaradi stavke še ni občutiti, zagotavlja vodja sindikata Fides v tej bolnišnici Boris Rižnar, kar bi se lahko spremenilo, zgolj če bi si zdravniki nabrali viške ur. Za zdaj po njegovih informacijah ni bilo veliko odpovedanih operacij, saj je trenutno na razpolago tudi dovolj anesteziologov.

V UKC-ju Ljubljana so navedli, da odpadejo le nenujni operativni posegi pri bolnikih, starih od 18 do 65 let. Koliko posegov je odpadlo, niso navedli.

Stanje pa bi kmalu lahko postalo kritično v ptujski bolnišnici, kjer so se stavki pridružili praktično vsi zdravniki. Ker bi to lahko pomenilo razpad sistema, na kar je opozarjal direktor Andrej Levanič, so se s sindikatom dogovorili, da bodo nekateri zdravniki podaljšali svoj delovnik na 48 ur tedensko. Dodal je, da razmere ne dopuščajo zaostritve stavke, trenutno pa da delujejo dokaj normalno.

Prejšnji teden je odpadlo 20 operacijskih posegov in okoli deset odstotkov nenujnih ambulantnih storitev. Ta teden poslabšanja stanja ne pričakujejo, seveda če ne pride do popolne zaostritve stavke, je še dodal Levanič.

V bolnišnici Celje so vse nujne obravnave zagotovljene v polnem obsegu, je povedal strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar, zmanjšali so nenujni operativni program. Od začetka stavke so odpovedali 25 operacij in nekaj specialističnih ambulantnih obravnav. V celjskem urgentnem centru delo poteka kot pred začetkom stavke.

Na Koroškem imajo že brez stavke težave
Drugi teden stavke v bolnišnici Slovenj Gradec povprečno odpade od 30 do 70 odstotkov operacij in tudi tu morajo zdravniki delati dlje kot 40 ur tedensko, in sicer vsi zdravniki na oddelku za pediatrijo ter travmatologi, je pojasnila v. d. direktorice bolnišnice Jasna Uranjek. V koroški bolnišnici za zdaj težav z bolniki nimajo, do konca tedna pa pričakuje rešitev na državni ravni.

V Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem imajo zaradi stalnega pomanjkanja zdravnikov že brez stavke težave, je dejal direktor Stanislav Pušnik.

Tudi iz novomeške bolnišnice so sporočili, da morajo predstojniki nekaterih oddelkov razpisovati določene zdravnike za delo prek 40-urnega tedenskega delovnika. Do zdaj je odpadlo 43 operacij na kirurškem oddelku in 15 operacij na ginekološkem oddelku. Zmanjšuje se tudi število specialističnih pregledov v ambulantah.

Nekateri za zdaj še zmorejo
V brežiški bolnišnici za zdaj še zmorejo delo v okviru 40-urnega tedenskega delovnika, nekaj malega operacij pa so morali odpovedati. Nujne posege sicer ves čas stavke izvajajo, nekateri zdravniki pa so v teh primerih podaljšali svoje delo. Večjih zapletov v brežiški bolnišnici do konca tedna ne pričakujejo.

Izolska bolnišnica navkljub stavki večjih odpovedi posegov še ni imela, je povedal Damjan Polh iz Fidesa. Delo poteka namesto v štirih v treh operacijskih sobah, kar pomeni od tri do štiri operacije na dan. Nekaj ambulant je prenaročenih, nekaj pa odpovedanih, tako po grobi oceni opravijo od 20 do 30 odstotkov manj dela, je še dodal Polh.

V šempetrski bolnišnici je v prvem tednu stavke odpadlo sedem nenujnih operacij na področju travmatologije in dve na področju ortopedije, medtem ko program na področju ginekologije, okulistike in otorinolaringologije ni bil okrnjen. Do zdaj težav z bolniki niso imeli. Prejeli pa so eno pritožbo zaradi odpadle operacije otroka, ki pa jo še raziskujejo. Do konca tedna bo odpadla večina internističnih specialističnih ambulant.