Ministrstvo za zdravje je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja na Brdu pri Kranju pripravilo strokovno srečanje, namenjeno iskanju rešitev za izzive pri zagotavljanju duševnega zdravja. Minister Danijel Bešič Loredan je poudaril, da se Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 uresničuje prepočasi. "Zato bomo intenzivno pristopili k temu, da zadevo pospešimo, kolikor se da," je zagotovil in dodal, da je treba tudi v pogovorih z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije najti pot, da se storitve psihološke obravnave in zdravljenja kljub kadrovski stiski zagotovijo vsem, ko jih potrebujejo.

"Resno mislimo z ureditvijo področja duševnega zdravja, ki je podhranjeno, nedostopno. Z izjemnim akcijskim načrtom želimo storitve in mrežo na področju duševnega zdravja čim prej pripeljati v realnost," je poudaril minister. Ob tem je omenil na zakonsko ureditev področja in vzpostavitev ustreznih struktur ter poudaril, da želijo pomembne rezultate pokazati že čez leto dni.

Sorodna novica Depresija: "Možganom je treba dopovedati, naj se zbudijo."

Na ravni vlade bo znova zaživel svet za duševno zdravje, na ravni sodelovanja med ministrstvi je že ustanovljena medresorska delovna skupina, na ravni ministrstva za zdravje je vse pripravljeno za vzpostavitev sektorja za duševno zdravje in demenco, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa bodo novembra ustanovili center za duševne zdravje. "Tako bomo imeli osnovne strukture, da lahko implementiramo vse načrte, s katerim želimo izboljšati to področje," je povedala specialistka psihiatrije Mojca Zvezdana Dernovšek. Kot je pojasnila, se področju duševnega zdravja, ki je v postcovidnem obdobju postalo velika težava, zdaj namenja izjemno velika pozornost.

Kar zadeva zakonodajo, gre ta teden v medresorsko usklajevanje novela zakona o duševnem zdravju, ki bo odpravila neskladje z ustavo. Prioriteta sta tudi zakona o psihološki dejavnosti in o psihoterapiji. Decembra bo ustanovljena posebna delovna skupina, sprejetje obeh zakonov pa je predvideno konec leta 2023, je povedala Dernovšek.

Varuha človekovih pravic Petra Svetino veseli, da so na ministrstvu za zdravje prepoznali, da morajo biti na področju duševnega zdravja kar se da dejavni, posebej glede na skrb vzbujajočo statistiko, h kateri je svoje dodala še pandemija covida-19. "Na področju duševnega zdravja je precej akutnih težav in nekatere se vlečejo že leta," je izpostavil Svetina in dodal, da s tega področja prejemajo tudi vse več pobud glede kršitev človekovih pravic.

Posebej ga skrbita občuten porast potreb po nujnih bolnišničnih pedopsihiatričnih storitvah in pomanjkanje primernih kapacitet za obravnavo otrok ter mladostnikov z motnjami v duševnem zdravju. Iskanje sistemske rešitve po varuhovem mnenju poteka prepočasi. "Preslišani ostajajo tudi naši pozivi, da bi se moralo povečati število strokovnjakov in da bi se morali sprejeti ukrepi, da bi otrokom in mladostnikom omogočili dostop do rednih obravnav in terapij," je dejal Svetina.

Dodal je, da neurejeno ostaja tudi področje psihoterapije. Veliko pobud, s katerimi se na Varuha obračajo ljudje v stiski, se nanaša na zakon o duševnem stanju in nerešene sistemske težave, kot so nastanitev oseb na varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov na podlagi odločitve sodišča, pomanjkanje kadra in prostorske težave izvajalcev socialnovarstvenih storitev. Tudi priporočila posameznim ustanovam se uresničujejo prepočasi, je prepričan varuh.

Kakšne so mogoče rešitve?

Na konferenci so strokovnjaki s področja duševnega zdravja ob največjih izzivih nakazali tudi nekaj mogočih rešitev. Psihiatrinja Vesna Švab je opozorila na visoko stopnjo institucionalizacije in na skromno obravnavo starostnikov glede njihovega duševnega stanja. Strmo narašča število stresnih motenj, ki pogosto nastajajo v delovnem okolju. Velika kršitev človekovih pravic so tudi čakalne dobe oziroma slab dostop do pomoči in zdravljenja, je poudarila.

Kot je dejala, je potrebna krepitev primarne ravni in kompetenc zdravstvenih delavcev. Pojasnila je, da sistema nikakor ni mogoče popraviti tako, da bi čakali, da se specializira dovolj kliničnih psihologov in psihiatrov, da bi zadostili potrebam. Zato je treba dodatno izobraziti druge zdravstvene delavce, da lahko nudijo pomoč. Kot dobra praksa so se med epidemijo pokazale tudi različne vrste medsebojne laične pomoči.

Predstojnica službe za otroško psihiatrijo na pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marija Anderluh je posebej opozorila na alarmantno rast duševnih motenj med mladimi. Kot je poudarila, je treba mladim zagotoviti čimprejšnjo pomoč v lokalnem okolju. Duševnemu zdravju pa je treba nameniti tudi posebno pozornost v izobraževalnem sistemu.