V zadnjih 20 letih se je v Ljubljani povprečna temperatura povečala za 1,2 °C, višje je tudi število vročih dni, in sicer za 2,6 dneva. Najbolj vroča so območja velikih nakupovalnih središč in tudi skladiščna in industrijska območja, med vroče točke Ljubljane sodi tudi ljubljanski Univerzitetni klinični center.

40 % objektov UKC je novejših in so zato z ustreznimi hladilnimi in prezračevalnimi sistemi prilagojeni temperaturnim spremembam, 60 % objektov je starejše gradnje, navaja Jure Dolinar, vodja tehnično vzdrževalnega sektorja v UKC-ju.

Trenutno je v različne stavbe vgrajenih približno 1000 manjših klimatskih naprav: "Trenutno je v teku celovita energetska sanacija naše največje glavne stavbe, kjer je predvidenih malo manj kot 50 milijonov evrov za energetsko sanacijo. S tem bomo posodobili vse klimate, ki so stari malo manj kot 50 let, določeni hladilni sistemi, okna, fasada."

Hkrati poteka tudi energetska sanacija negovalne bolnišnice v višini 5 milijonov evrov. V načrtu je sanacija še sedmih objektov v višini 14 milijonov evrov: "Vsako leto pa tudi investirajo med približno 200 in 500 tisoč evrov v klimatske sisteme, hladilne agregate itd. To je pa v okviru investicijskega vzdrževanja."

Za objekte, ki nimajo ustreznih hladilnih in prezračevalnih sistemov, izdajo priporočila za preprečitev vdora toplega zraka v prostore, kar pa idealnih pogojev za delo in bivanje bolnikov ne zagotavlja. Tudi pregrete asfaltne in betonske površine v okolici stavb vplivajo na temperaturo v notranjosti objektov. Jure Dolinar pravi: "Vsekakor pa pri vsakem novem projektu, ki se zgradi, upoštevamo, da se v okolico objekta umestijo zelene površine, posadi drevesa."

Energetska sanacija glavne stavbe in omenjenih sedmih objektov bi bila tudi s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev lahko po besedah sogovornika končana že v naslednjem letu.