V boju proti covidu-19 se v novi koaliciji med drugim zavzemajo za spoštljivo komunikacijo z ljudmi. Le tako jim lahko predstavimo, da je cepljenje proti koronavirusu prednost, so zapisali, je poročala novinarka TV Slovenija Rajka V. Pupovac.

Delamo intenzivno, ožja ekipa je zbrana, epidemija se bo vodila na NIJZ-ju, imen ne razkrivajo, prvi obrisi strategije pa bodo znani konec junija. "Vse bomo naredili, da do ustavitve zdravstvenega sistema ne pride," je dejal kandidat za ministra za zdravje Danijel Bešič Loredan.

V interventnem zakonu o zdravstvu je poudarek na skrajševanju čakalnih dob, zmanjšanju administrativnih nalog in večji pristojnosti osnovnega zdravstva, s tem bi družinski zdravniki bolnike manj pogosto pošiljali k specialistom, menijo. Zastopnica pacientovih pravic v Ljubljani Duša Hlade Zore pa ob tem opozarja, da so čakalne dobe zdaj že pri osebnem zdravniku.

"Na obisk pri družinskem zdravniku čakaš 14 dni. To je zelo težko. Drugo je, da čakaš, pa do obiska sploh ne prideš," je opozorila.

"Preprosto je stanje tako težko, da moramo v letu in letu in pol stanje umiriti. Vse storitve, ki jih bodo opravili, bodo plačane po realizaciji," pravi Bešič Loredan.

Prečiščevanje čakalnih seznamov

Predlog, da se v reševanje čakalnih dob vključijo prav vsi izvajalci, podpirajo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), opozarjajo pa, da morajo biti za to jasne in za vse primerljive zakonske osnove.

Vlada naj bi tako glede na zastavljeno najprej sprejela interventni zakon o zdravstvu, v aneksu k splošnemu dogovoru pa določila, da bodo vse storitve plačane glede na realizacijo. Koliko sredstev bi ta trenutek potrebovali za odpravo čakalnih dob, na ZZZS-ju niso povedali, po besedah direktorice Tatjane Mlakar bo treba najprej prečistiti čakalne sezname: "Zaradi tega, ker vemo, da so javno objavljeni podatki o čakajočih netočni, kar je potrdil tudi nacionalni razpis."

Sicer pa ZZZS glede krajšanja čakalnih vrst poudarja predvsem nefinančne ukrepe: "Finančna sredstva za odpravo čakalnih dob so vsa leta zagotovljena. Iščemo rezerve v boljši organiziranosti, v boljši učinkovitosti."

Pri številnih izvajalcih je namreč še kar nekaj možnosti tako glede izkoriščenosti prostorov, opreme kot tudi kadrov. Treba bo izboljšati tudi e-sistem naročanja in sistem napotitev na sekundarno raven, kar je prav tako izziv nove vlade.

Omejitve dela pri zasebnikih

Bešič Loredan je zavrnil očitke, da v koalicijsko pogodbo vnašajo prepoved dodatnega dela zdravnikov. Kot je poročal Radio Slovenija, pojasnil, da bodo s spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti razmejili javno in zasebno zdravstvo. Vendar to ne bo prioriteta nove vlade. Najprej bodo namreč sprejeli interventni zakon, s katerim bodo urgentno reševali čakalne dobe, in to z vsem izvajalci, tako tistimi, ki delajo v javnem zdravstvu kot koncesionarji in zasebniki, je poročala novinarka Radia Slovenija Snežana Ilijaš.

"Želimo dati priložnost vsem, da delajo. Tako bomo videli, kje je zgornja meja našega zdravstvenega sistema," je Bešič Loredan napovedal, da namerava čakalne dobe reševati z vsem razpoložljivim kadrom, prostori in opremo, ne glede na to, ali je javno ali zasebno.

Kot je še poročala TV Slovenija, pa bi čez dve leti popoldansko delo zdravnikov pri zasebnikih odpravili. Mladi zdravniki temu nasprotujejo.

"Vsak zdravnik ali drugi zdravstveni delavec mora v svoji ustanovi opraviti zahtevano delo, da lahko dela zunaj rednega dela še drugje, in to, kar dela drugje, je omejeno navzgor," je dejala Anita Dobrovolec iz iniciative Mladi zdravniki Slovenije.

"Naša ideja je, da pridemo do tega, da v vseh državnih javnih bolnišnicah lahko delajo zdravniki dopoldne in popoldne," je odgovoril Loredan.

Leta 2024 bo zdravstveni sistem drugačen, je še razložil Bešič Loredan, s širokim strokovnim dialogom bodo postavili novega.

Med prioritetami pa je tudi odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

TV Slovenija je tudi poročala, da namerava koalicija odpraviti dopolnilno zavarovanje šele, ko najdejo nove vire za 600 milijonov evrov, zgledovali se bodo po tujini. Na devetih straneh pa med drugim predvidevajo še: ustanovitev urada pacientovih pravic, sklada za izjemne primere, denimo zdravila za redke bolezni, probono ambulante pa bodo postale del zdravstvene mreže.