Med 85 vrstami motenj spanja, - težave z njim ima do tretjina ljudi -, so najpogostejše nespečnost, motnje dihanja med spanjem ter sindrom nemirnih nog in periodičnih gibov udov v spanju. Po podatkih zavarovalnic se kar sedem odstotkov prometnih nesreč zgodi prav zaradi nespečnosti, okoli 20 odstotkov pa zaradi čezmerne dnevne zaspanosti. Nespečnost lahko vpliva tudi na delovni učinek in spremembe osebnosti.

Današnji svetovni dan je namenjen opominjanju ljudi, da morajo v primeru težav s spanjem ukrepati. Geslo letošnjega dneva je "Ko je spanje urejeno, je za zdravje in srečo poskrbljeno". Pomanjkanje spanja kratkoročno in dolgoročno namreč pomembno škoduje zdravju, poleg tega pa povzroči številne zdravstvene težave, kot so debelost, sladkorna bolezen, oslabljen imunski sistem in celo nekatere oblike raka. V raziskavah so dokazali, da je pri bolnikih z nespečnostjo več primerov depresije, anksioznosti in psihoze kot pri ljudeh, ki te težave nimajo.

Narkolepsija je nevrološka, in ne psihiatrična bolezen
Med pogostimi motnjami spanja je narkolepsija, ki prizadene enega na 2000 ljudi. Bolezen, ki je nevrološka, in ne psihiatrična, se kaže s čezmerno dnevno zaspanostjo. Redko se začne že v otroštvu, pogosteje pa v mladostni dobi in pri mlajših odraslih. Pri večini bolnikov narkolepsija ni prepoznana in nimajo postavljene pravilne diagnoze, pogosto so označeni kot leni in nezainteresirani. Zato imajo lahko že kot otroci težave v šoli, na delovnem mestu in v socialnem okolju.

Kakovost spanja vpliva tudi na vsakdanje razpoloženje, na odnose, delovanje v družbi in opravljanje dnevnih dejavnosti. Dobra novica je, da je večino motenj spanja mgoče preprečiti ali učinkovito zdraviti.

10 zapovedi zdravega spanja
H kakovostnemu spancu lahko med drugim pripomore 10 zapovedi zdravega spanja: vedno hoditi spat ob isti uri in tudi vstajati ob isti uri, počitek čez dan naj ne traja dlje od 45 minut, vsaj štiri ure pred spanjem se je treba izogibati pitju večjih količin alkoholnih pijač in kajenju, izogibanje kofeinu šest ur pred spanjem ter mastni, pekoči ali sladki hrani štiri ure pred spanjem. Poleg tega je za dober spanec pomembno še, da se posameznik redno ukvarja s telovadbo, da uporablja udobno posteljnino, da ugotovi, katera je najprijetnejša temperatura zanj, in da spalnico vedno dobro prezrači ter da ugasne vse moteče zvoke in zatemni sobo najbolj, kot je mogoče. Zadnja zapoved pa je, da naj bo postelja namenjena le spanju in spolnosti, ne pa na primer delu ali telovadbi.