Odločba, izdana v okviru izrednega upravnega nadzora nad nevrološko kliniko, ljubljanskemu univerzitetnemu kliničnemu centru nalaga 37 ukrepov, za katere je glede na pomembnost ali na zapletenost in trajanje postopka določen različen rok izvedbe - od dveh mesecev pa do enega leta, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Ker so bili roki v nekaterih primerih prekratki, je UKC zaprosil ministrstvo za njihovo podaljšanje. To jim je ministrstvo tudi že odobrilo.

Sicer pa so na UKC-ju že začeli "številne dejavnosti za realizacijo ukrepov". Za vsak ukrep je določen nosilec dejavnosti, ki mora o izvedbi ali o pripravah nanjo poročati na rednih tedenskih sestankih, navajajo.

Tako so že določili nosilce za uskladitev internih aktov, za imenovanje delovnih teles in posameznikov s področja kakovosti in varnosti na način, kot to opredeljujejo interni splošni akti.

Eden izmed naloženih ukrepov je tudi, da mora UKC zagotoviti poročanje in notranjo preiskavo za primere najhujših opozorilnih nevarnih dogodkov, kot je bilo denimo to v primeru zdravnika Ivana Radana, čigar sporna dejanja - osumljen je namreč vsaj sedmih umorov bolnikov - naj bi nekateri zdravstveni delavci vedeli, a se niso odzvali.

A po navedbah pooblaščenke UKC-ja za varnost je ta ukrep neizvršljiv. Bodo pa zaposlene ponovno seznanili z akti in postopki poročanja o najhujših opozorilnih dogodkih.

Poučevanje zdravnikov
Tri mesece bo imel UKC na voljo, da pouči zdravnike o obveznosti naznanitve suma storitve kaznivega dejanja zoper življenje in telo, prav toliko časa za poučevanje zdravstvenih delavcev in zdravnikov glede varovanja poklicne skrivnosti in obravnave varnostnih zapletov.

Začeli so tudi že ukrepe glede spoštovanja pravice do obveščenosti in sodelovanja pri zdravljenju ter glede privolitve bolnika v primerih, povezanih z večjim tveganjem.

Komisija, ki je opravila nadzor nad nevrološko kliniko, je namreč med drugim ugotovila, da komunikacija z bolniki in njihovimi svojci večinoma poteka ustno, tudi na primer pri odločanju za ukinitev terapije ali pri naročilu "ne oživljaj". Zakon o pacientovih pravicah pa v takih primerih predvideva razumljiva ustna in pisna pojasnila zdravnika.

Tudi vključevanje bolnikov oz. njihovih svojcev v odločanje o zdravstveni oskrbi po ugotovitvah komisije ni potekalo tako, kot bi moralo. Namesto da bi bolniki in njihovi svojci dejansko sodelovali pri tem, so bili o zdravljenju le obveščeni, še poroča STA.

Možina: UKC je varna ustanova
Poročilo, ki je razkrilo številne nepravilnosti na nevrološki kliniki pri zdravljenju bolnikov, predpisovanju zdravil in odnosih med zaposlenimi, naj bo učno gradivo za vse slovenske bolnišnice, je po poročanju TV Slovenija dejal predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, Andrej Možina.

Težavo vidi v tem, da smo v Sloveniji "skozi desetletja vajeni pisati veliko pravilnikov in priporočil, vse manj pa gledamo na to, koliko se spoštujejo in izvajajo". "Če bi inšpekcija odkrila takšne nepravilnosti v nekem frizerskem salonu, bi bil v trenutku zaprt. Klinični center ne more biti zaprt. Klinični center mora delati naprej, 24 ur na dan," je povedal.

Prepričan je, da je kljub razkritim nepravilnostim UKC še vedno varna ustanova, a dogodki so med bolnike zasejali strah. "Prestrašeni so, pravzaprav se bojijo prestopiti prag. Sprašujejo se, ali so na tistem oddelku, kjer ubijajo ljudi in podobno," je še povedal prvi mož zdravniške zbornice.