Medicinske sestre vse pogosteje odhajajo iz zdravstva, veliko opreme je iztrošene, medtem pandemije še ni konec, na vidiku je indijska različica, ki pravkar povzroča preglavice Veliki Britaniji. Kako se bo Slovenija lotila težav v zdravstvu, ki so s krizo le prišle še bolj na dan, in kaj bo država storila, da nas jeseni ne bo zajel nov epidemični val? Na ta in številna druga vprašanja voditeljice Rosvite Pesek je v Odmevih odgovarjal zdravstveni minister Janez Poklukar.
Država bo morala spremeniti pogoje, če želi imeti zaposlene ljudi v zdravstveni negi. Kaj nameravate narediti?
Seveda so medicinske sestre, glede na to, da je to najštevilčnejši profil na področju zdravstva, tiste, ki predstavljajo tri stebre trenutnega zdravstvenega sistema. Verjamem, da je epidemija številne porinila na rob svojih zmožnosti, izgorelosti, izčrpanosti, empatije in številne te dni iščejo pot zunaj zdravstva. Na nas je, na vseh na vladi, da se dotaknemo plačnega sistema in da tudi v tej smeri omogočimo širše, normalne življenjske pogoje medicinskim sestram in jih zadržimo. Ampak to ni edini ukrep. Kot vemo, so plače na tretjem mestu po razlogih za odhode medicinskih sester in pa zaposlenih v zdravstvu. Zagotovo so na prvem mestu delovni pogoji. Eden od odgovorov na delovne pogoje, ki jih imamo ob več kot 80-odstotno iztrošeni opremi in pa infrastrukturi, je seveda tudi današnji zakon o zagotavljanju sredstev za investicije za naslednjih deset let, ki je vreden 1,9 milijarde evrov in vsem segmentom zdravstva zagotavlja ta sredstva.
Vi ste sami vodili UKC Ljubljana in veste, kaj pomeni podatek, da se število zaposlenih v zdravstveni negi od časa pred epidemijo do danes zmanjšalo za 159. Novih prijav na delovna mesta pa preprosto ni. Koliko in katere dodatke in kdaj ste pripravljeni dvigniti? Če k temu dodava še, da se bo ukinjal covidni dodatek, slišali smo, da se položajni dodatek ukinja, kar pomeni, da bodo zdaj dobile še manj in se ta eksodus lahko praktično začne. Kdaj se boste lotili plač in v kateri smeri?
Zagotovo je treba prednostno pri plačah narediti določene korake. Ravno danes sem sedel tudi s sindikati, ki predstavljajo zdravstveno nego. Z njimi smo govorili in skupaj razmišljali, kaj narediti, tako pri tarifnem delu kolektivne pogodbe kot tudi o standardih in normativih. Mislim, da sta to dva pomembna pogoja; eden z vidika zagotavljanja zadostnih oziroma primernih plač, drugi pa z vidika zagotavljanja ustreznih delovnih pogojev.
Na eni strani imate medicinske sestre, vi veste, da so zadaj še zdravniki in tisti 57. plačni razred, ki jih veže že nekaj let od tistega znamenitega Zujfa naprej.
Kar se tiče plač zdravnikov, je seveda potreben naš skupni napor, tako vlade kot vseh družbenih subjektov, da stopimo čez to, če bomo vsi skupaj za to odločeni. Verjamem, da bomo na vladi pripravili vse, da bomo postavljeni pred ta izziv, kajti ta trenutek se zdi, da je to ena od verjetnejših poti.
Je edina verjetna?
Zagotovo so plače pomemben del tistega, da so ljudje zadovoljni s tem, kar opravljajo. In vsako dobro opravljeno delo je prav, da je tudi pravično in primerno vrednoteno in plačano. Je pa res, da so plače lahko definirane na drugačen način, kot je recimo omogočena večja fleksibilnost pri zagotovitvi plač. Potem morda dodatki na deficitarnost profila, regionalno deficitarnost. Ampak to je vse stvar dogovarjanj s sindikati, ki se bodo zagotovo začeli v bližnji prihodnosti.
Danes ste imeli na vladi kar tri zakone z vašega področja. Vsi so pomembni. Sami ste že omenili skoraj dve milijardi investicij v naslednjih desetih letih. To so pomembne številke. Kaj tukaj pri teh številkah izstopa? Kaj se bo pomembnega zgodilo v zdravstvenem sistemu?
Pomembno je, da bomo s temi sredstvi zdravstvo opolnomočili, da bomo tudi leta 2031 sposobni zagotavljati kakovostne, varne storitve. In kar je ključno danes: v pravem času. Takrat, ko jih pacient potrebuje. Hkrati ta zakon izstopa po tem, da zagotavlja tudi sredstva – skupaj 250 milijonov – za ustanove, ki izobražujejo kadre za zdravstvo. Kajti ključno je, da ne postavimo samo zidov, ampak usposobimo tudi zadosti ustrezno usposobljenega kadra.
Bo šlo kaj v specializacije?
Zagotovo so specializacije bolnišnic ena od usmeritev tega zakona.
Danes je pravzaprav novica dneva indijska različica virusa v Združenem kraljestvu, kjer so zaznali 11.000 novih okužb. Gre za zelo agresivno različico in naš strokovnjak gospod Jerala je že opozoril, da imamo sicer lahko 60-odstotno precepljenost za poletje, ampak na jesen bomo morali doseči 80-odstotno, sicer se nam slabo piše. Kaj bomo storili? Zdaj smo še pod 30 odstotki.
Danes je velik dan za prebivalce Slovenije in za slovensko zdravstvo, tako skozi sprejete zakone kot skozi rezultate epidemije, ki jih imamo danes. Namreč, danes smo prvič po 9. 9. pod stotimi pozitivnimi v enem dnevu, in prvič po 10. 10. smo brez smrtne žrtve zaradi covida. In to je zasluga in uspeh vseh prebivalcev Slovenije. Ampak tako kot ste rekli, je naša usoda jeseni in pozimi odvisna od naše uspešnosti pri cepljenju. Zato poziv vsem prebivalcem, še enkrat, da stopimo skupaj, da solidarno in družbeno odgovorno vsi pristopimo k cepljenju in si tako zagotovimo mirnejšo pot skozi jesen in zimo.
Je kakšna možnost, da bomo lahko izbirali? Ocenjujete, da bi se, če bi ljudje imeli na izbiro vrsto cepiva, lažje odločali za cepljenje? Bi s tem kaj pridobili?
Zagotovo smo že na začetku povedali, da ta možnost bo pri osvežilnem odmerku. Kajti do takrat smo predvidevali, da bo sistem tako zrel in postavljen, da za to ne bi bilo vprašanj. Tudi vprašanje samih dobav cepiv je bilo v tem začetnem obdobju. Vendar pa v teh dneh opažamo, da prihajamo v obdobje, ko bo cepiv vseh vrst verjetno dovolj in bomo verjetno v kratkem lahko omogočili tudi to opcijo.
Video: Posnetek celotnega pogovora
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje