Indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja razmer, je tokrat v primerjavi s prejšnjo meritvijo občutno nižji, saj je njegova vrednost padla s štiri na -10. To kaže, da je osebno doživljanje situacije znova slabše oziroma podobno, kot je bilo spomladi, preden se je situacija po daljšem obdobju negativnih vrednosti začela izboljševati.
Tudi indeks zaskrbljenosti kaže na poslabšanje razmer, saj je dosegel vrednost 19, kar je precej več kot pred dvema tednoma, ko je znašal šest točk.
Precej nižji je tudi indeks optimizma, ki predstavlja razliko med deleži odgovorov, po katerih gre na bolje oziroma zelo na bolje, in odgovorov, po katerih gre na slabše oz. zelo na slabše. Po nekajmesečnem obdobju rasti je indeks tokrat znova občutno nižji in znaša 64.
Višji indeks spremljanja epidemije
V tokratni meritvi pri Valiconu opažajo nekoliko povečan interes za spremljanje dogodkov v povezavi z epidemijo oziroma višji indeks spremljanja epidemije, ki predstavlja razliko med deležem teh, ki dogajanje v povezavi z epidemijo spremljajo redno, občasno ali pa ga sploh ne spremljajo. Ta indeks tokrat znaša 42 točk, pred dvema tednoma je znašal 36.
Indeks potrošnje, ki predstavlja razliko med dejanskim in pričakovanim povečanjem oziroma znižanjem potrošnje, tokrat znaša -26. To je znova slabši izid, primerljiv s sredino junija, ko se je po krajši izboljšavi ta indeks poslabšal, konec junija pa znova dosegel nekoliko višjo vrednost, navajajo pri Valiconu.
Indeks finančnega stanja, ki prav tako predstavlja razliko med aktualnim in pričakovanim izboljšanjem oziroma poslabšanjem finančnega stanja, tokrat znaša devet, kar je nekoliko višje kot pred dvema tednoma, ko so po nekajmesečnem obdobju rasti dve meritvi zapored zaznali njegov padec.
65 odstotkov za cepljenje
Med sodelujočimi v meritvi Valicona je 65 odstotkov vprašanih dejalo, da so se že cepili proti covidu-19 vsaj z enim odmerkom ali pa se bodo zagotovo oz. verjetno cepili. Ta delež je višji na račun deleža cepljenih, nekoliko več je tudi takih, ki bi se verjetno cepili. Delež teh, ki se bodo zagotovo cepili, je padel na pet odstotkov. Tokrat je tudi manj takih, ki se verjetno ne bodo cepili (14 odstotkov), da se zagotovo ne bodo cepili, pa je odgovorila ena petina vprašanih.
Minimalna dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji starih od 18 do 75 let je nekoliko višja kot pred dvema tednoma in se je prvič, odkar izvajajo meritev, povzpela na 69 odstotkov. Maksimalna dosegljiva stopnja precepljenosti ostaja 80 odstotkov, še navajajo pri Valiconu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje