Kako so se nakupovalne navade spreminjale v času epidemije, so pri Valiconu prvič preverjali v prvi polovici lanskega aprila. Na vrhuncu prvega zaprtja javnega življenja je kar dobra tretjina vprašanih (34 odstotkov) odgovorila, da imajo doma zaloge, ki jih dopolnjujejo, še nekoliko več (36 odstotkov) pa, da sicer ne delajo zalog, kupujejo pa večje količine. Manj kot 30 odstotkov jih je odgovorilo, da kupujejo sproti.

Kakšna sprememba je bila to glede na čase pred epidemijo, je pokazala meritev na začetku septembra, ko je življenje potekalo dokaj običajno. Takrat je sproti kupovalo 60 odstotkov vprašanih, deleži tistih, ki so kupovali večje količine ali obnavljali zaloge, pa so se glede na april prepolovili (18 odstotkov). Z jesenskim drugim valom so se ti deleži znova povečali, a ne tako kot aprila lani, struktura je bila še najbolj podobna stanju maja lani, ko so se razmere že umirjale. Konec februarja 2021 je tako le slaba četrtina vprašanih (24 odstotkov) poročala o dopolnjevanju zalog, dobra petina (21 odstotkov) o kupovanju večjih količin, več kot polovica (54 odstotkov) pa o sprotnem kupovanju.

Lani spomladi prebivalci precej bolj prestrašeni

Podobno dinamiko opazimo tudi pri pogostosti nakupovanja. Večina vprašanih trgovino obišče enkrat na teden, ta delež je ves čas nad 50 odstotkov. Bolj variabilen je delež pogostejšega obiskovanja trgovin (dva- do petkrat na teden ali vsak dan), od 17 odstotkov aprila lani več kot skoraj 40 odstotkov na začetku septembra, do 30 odstotkov pa konec februarja 2021. Kot pojasnjujejo pri Valiconu, se ne glede na to, da so bile v drugi polovici februarja epidemiološke razmere precej slabše kot aprila lani, to ni odrazilo kot bolj radikalna sprememba nakupnih navad, kar je še en dokaz v prid tezi, da smo bili prebivalci lani spomladi precej bolj prestrašeni in posledično previdni, jeseni in pozimi pa že precej bolj sproščeni, a še vedno ne tako kot v času običajnih razmer.

Četrtina vprašanih hrano nakupuje prek spleta

Epidemija je korenito posegla tudi na področje spletnih nakupov. Poleg zabavne elektronike, bele tehnike, oblačil in obutve so pomembna kategorija postali tudi nakupi hrane in drugih življenjsko pomembnih izdelkov. Podatki iz raziskave nazorno prikazujejo, kako se je večal pomen spletnega nakupa, in tudi to, da trgovci poleti niso počivali. Verjetno je tudi to eden od razlogov, da je trgovinam in trgovskim podjetjem kot institucijam v zadnji raziskavi Ogledalo Sloveniji zaupanje občutno naraslo.

Lani spomladi je spletne trgovine kot kraj nakupa hrane in drugih življenjsko pomembnih izdelkov navajala okoli petina kupcev (vprašanje je bilo v raziskavo vključeno nekoliko pozneje, sredi maja, a iz nekaterih drugih raziskav vemo, da ta delež pred epidemije ni nikoli presegel 10 odstotkov). Na začetku septembra, ko so bile razmere precej podobne običajnim, pa je spletne trgovine za nakup hrane in drugih življenjsko pomembnih izdelkov uporabljajo 14 odstotkov vprašanih, proti koncu leta, na vrhuncu drugega vala epidemije, pa že celo 30 odstotkov vprašanih. Delež se je nekoliko umiril, a že od decembra lani vztraja pri četrtini vseh vprašanih. Pri Valiconu predvidevajo, da se bo ta delež še nekoliko znižal z umirjanjem razmer, obenem pa tudi to, da bo po koncu epidemije delež potrošnikov, ki bo redno uporabljal spletno trgovino kot enega od načinov nakupa hrane in drugih življenjsko pomembnih izdelkov, še enkrat višji, kot je bil pred epidemijo.

Spremembe preostalih nakupnih navad manj občutne, višji delež tistih, ki kupujejo v akcijah in promocijah

Pri spremljanju nekaterih temeljnih nakupnih navad so pri Valiconu zaznali podoben trend – intenziviranje aprila lani, umiritev na začetku septembra in postopna, a ne tako radikalna vrnitev v smeri navad iz aprila proti koncu leta 2020. To pa ne velja za vse enako. Po eni strani se je nekoliko znižala preudarnost pri nakupih ("moji nakupi so bolj načrtovani in premišljeni"), tudi koncentracija nakupov pri enem trgovcu je nižja glede na april, nižji je tudi delež tistih, ki pravijo, da v večji meri kupujejo večja pakiranja, pa tudi tistih, ki pravijo da "v večji meri kupujejo izdelke slovenskega porekla". Po drugi strani pa se je v primerjavi z lanskim aprilom zvišal delež tistih, ki se "v večji meri odločajo za nakup v akcijah in promocijah". Kot pojasnjujejo raziskovalci, deloma ta trend sledi ugotovitvam o pogostosti in načinu nakupovanja – tako kot se to ni vrnilo na raven iz aprila lani, se tudi ni pri kupovanju večjih pakiranj in koncentraciji nakupov pri enem trgovcu (pri tem moramo vedeti, da je slovenski kupec v evropskem merilu med bolj "promiskuitetnimi", saj je povprečno število trgovin, ki jih obiskuje, v povprečju višje od povprečij drugje po Evropi).

Spomladi je bilo tudi več pozivanja k nakupom izdelkov slovenskega porekla, kar je morda botrovalo višjemu deležu takrat, a razlika vseeno ni občutna. Kot razlagajo pri Valiconu, na prvi pogled morda preseneča diskrepanca med preudarnostjo nakupovanja in pogostejšim kupovanjem v akcijah in promocijah, kar sta dva indikatorja, značilna za čase recesije. A razmere so tokrat precej drugačne. Po eni strani banke poročajo o rekordno visokih prihrankih slovenskih gospodinjstev, po drugi strani pa je konkurenca med trgovci zaradi nekoliko nižje frekvence nakupov še nekoliko bolj zaostrena, zato je tekmovanje z akcijami in promocijami razumljivo.