Po 24 letih smo predstavili nov predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je sodoben in bo zagotavljal dolgoročno financiranje in ga je podprl vrh koalicije, je dejala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Uvedba zakona je predvidena v več korakih do leta 2022, so pojasnili na zdravstvenem ministrstvu. Tako bodo prihodnje leto uvedli nove prispevne stopnje, leta 2019 pa naj bi začeli odpravljati dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga odpravili do leta 2021.

Košarica pravic se ne krči, ukinjajo se doplačila za pravice iz košarice obveznega zdravstvenega zavarovanja, je dodala. S predlogom si po besedah ministrice prizadevajo, da bi v obvezno zavarovanje vključili vse osebe v državi, kot tudi to, da zagotovijo obvezno zavarovanje za vse otroke. Omejujejo pa zavarovanje partnerjev, kjer bo zdajšnjih 25 statusov zamenjalo 12 statusov.

Tu se spreminjajo pravila, kdo bo vse lahko zavarovan partner, in sicer, če varuje in vzgaja otroka do vstopa v prvi razred OŠ oz. invalidnega otroka, ne glede na njegovo starost, če je oseba evidentirana kot brezposelna ali če je nezmožna za delo. Do 18. leta bodo zavarovani vsi otroci, po tej starosti pa do konca druge bolonjske stopnje, a največ do 26. leta.

Vse pravice iz obveznega zavarovanja bodo označene, hkrati je predlagana tudi časovna omejitev do denarnega nadomestila za bolniški dopust, ki bo znašalo 80 odstotkov minimalne plače oz. največ 2,5-kratnik povprečne plače. Bolniško nadomestilo bo omejeno na eno leto oz. na 18 mesecev v dveh letih. Če bo oseba dalj časa na bolniškem dopustu, se bo pogledalo, ali se ji lahko spremeni status, npr. da se upokoji oz. če se lahko prekvalificira. V višini 100 odstotkov osnove se bodo krile poškodbe pri delu in poklicne bolezni, za darovanje delov človeškega telesa in zdravljenja posledic dajanja krvi in delov človeškega telesa. Vse preostalo se bo krilo v višini 80 odstotkov osnove.

Zdravstvena blagajna bo dobila dejavnejšo vlogo
ZZZS bo moral opredeliti standarde materiala in medicinsko-tehničnih pripomočkov, naročniki zdravstvenih storitev bodo morali redno osveževati obračunske modele in cene plačevanja zdravstvenih storitev, zakonski predlog pa uvaja tudi merila kakovosti zdravstvene storitve. Poleg tega ZZZS dobiva dejavnejšo vlogo, saj bo moral med drugim pripraviti stroškovne študije in cenike. Imel pa bo tudi pooblastilo za sklenitev ali prekinitev pogodbe z izvajalci, ki ne dosegajo minimalnih standardov kakovosti ali kršijo pogodbo, lahko bo tudi nadziral izvajanje pogodbe.

Povečala se bo solidarnost pri zbiranju denarja, je dejala ministrica, dosedanjih 11 prispevnih stopenj pa bo poenotenih na dve. Uvedena bo še posebna upokojenska prispevna stopnja, ki se bo povečala na 6,56 odstotka in jo bo plačeval proračun. Prispevki za delodajalce se ne spreminjajo.

Dopolnilno zavarovanje bo odpravljeno, obdavčitev bo progresivna, 80 odstotkov prebivalstva bo po besedah ministrice plačevalo manj. Razdeljeno bo namreč na sedem stopenj, najvišji razred bo plačeval 75 evrov, tisti z minimalno plačo pa bodo plačevali 20 evrov. Novih sedem razredov prispevkov naj bi prineslo približno enako vsoto kot dozdajšnje dopolnilno zavarovanje.

Kot so nam pozneje pojasnili na zdravstvenem ministrstvu, se bo iz novih virov do leta 2022, v tekočih cenah za 2022, v zdravstveno blagajno nateklo dodatnih 392 milijonov evrov, glede na današnjo vsoto. Proračun bo tu prispeval večinski, 68-odstotni delež oz. okoli 266 milijonov evrov. V to vsoto so všteti izdatki, ki se bodo po čiščenju pravic iz obveznega zavarovanja prenesli na proračun (npr. financiranje zdravniškega terciarja), pa tudi prispevki, ki jih bo država plačevala za posamezne skupine, npr. upokojence.

Vzpostavljen bo tudi portal z okoli 80.000 medicinskimi artikli in njihovimi nabavnimi cenami po posameznih zdravstvenih zavodih. Podatke zavodov po besedah ministrice že imajo, zdaj poteka pregledovanje poslanega in vzpostavljanje registra.

Še naprej bodo čistili čakalne dobe
Na novinarski konferenci so obravnavali tudi problematiko dolgih čakalnih dob. Po besedah državne sekretarke Sandre Tušar si prizadevajo, da bi bilo nedopustno dolgih čakalnih dob čim manj. Vlada je lani namenila dodatnih 7,9 milijona evrov za krajšanje čakalnih vrst za izbrane zdravstvene storitve in še dodaten denar za vse prve specialistične preglede. S tem je bilo izvedenih dodatnih 3.613 posegov.

Pri vseh izvajalcih, ki so bili vključeni v ta dodaten program skrajševanja čakalnih dob, se je skrajšala čakalna doba, zato ga bodo nadaljevali. 1. 1. 2017 je nad dopustno čakalno dobo čakalo več kot 40.000 bolnikov. Dodatni program, začel se bo februarja, bo za letos naslovil 33.000 bolnikov, za kar bo šlo 20 milijonov evrov. Plačani bodo vsi prvi specialistični pregledi in praktično vse diagnostične preiskave (CT, ultrazvok). Poleg lanskih bodo vključili v program še dodatne posege in cilj je, da za resna obolenja načeloma ne bi bilo več bolnikov, ki čakajo nedopustno dolgo.

Uvedli bodo tudi variabilno nagrajevanje na primarni in sekundarni ravni, kjer bodo zdravniki lahko svojo plačo povečali za do 20 odstotkov, če bodo presegli normative pri storitvah in skrajševanju čakalnih dob. Projekt bodo najprej testno zagnali v dveh bolnišnicah.

Ob tem je ministrica napovedala tudi odkup ZZZS-jevih dolgov v vrednosti od 80 od 130 milijonov evrov.