Zunajobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča ni odredil izročitve dokumentacije, ki jo je parlamentarna preiskovalna komisija zahtevala od specializiranega državnega tožilstva. Odločitev senata je dokončna. Komisiji zato ostaja na voljo le še pritožba pri ustavnem sodišču, je na medijski konferenci dejala njena predsednica Jelka Godec (SDS).

Odločitev senata je Godčeva znova označila za nerazumljivo oviranje dela komisije. Opozorila je, da zakon o parlamentarni preiskavi določa, da so tako vlada in upravni organi kot tudi organizacije, ki opravljajo javno službo, in vsi nosilci javnih pooblastil dolžni kadar koli dovoliti parlamentarni komisiji dostop do dokumentacije, s katero razpolagajo.

Komisija je po besedah Godčeve konec septembra pri ljubljanskem okrožnem sodišču vložila zahtevo za sodni zaseg dokumentacije specializiranega državnega tožilstva v zvezi z morebitnimi prijavami in pozivi na področju prodaje in nabave žilnih opornic oz. medicinske opreme za univerzitetna klinična centra (UKC) v Ljubljani in Mariboru ter splošni bolnišnici Celje in Nova Gorica.

Specializirano državno tožilstvo je namreč pred tem na neposredni poziv komisije zavrnilo izročitev dokumentacije. Godčeva je pojasnila, da se je tožilstvo kasneje pritožilo na odločbo, s katero je preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča zahtevo za zaseg dokumentacije odobrila. Zunajobravnavni senat je nato pritrdil tožilstvu in ni odredil izročitve dokumentacije komisiji.

Zaslišanje novih prič
Komisija bo v četrtek nadaljevala zaslišanja prič. Tokrat bosta pred komisijo stopila generalni direktor UKC Ljubljana Andraž Kopač in nekdanji prvi mož UKC-ja Simon Vrhunec.

Na zadnji seji je določila seznam prič, ki jih namerava zaslišati, prve priče pa je zaslišala v začetku decembra. Tedaj so pričali nekdanja v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Brigita Čokl, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec in višji nadzornik za sistemsko korupcijo pri KPK-ju Mirjan Hren.

Preiskovalna komisija je bila ustanovljena aprila lani, medtem ko zgodba o preplačilih žilnih opornic sega v leto 2013. Takrat se je izkazalo, da slovenske bolnišnice kupujejo t. i. stente po bistveno višji ceni kot v tujini.