Pretekli teden je v lendavski enoti Pomurskih lekarn farmacevtka, pri kateri je želela pacientka z zdravniškim receptom dvigniti kontracepcijske tablete, uveljavila ugovor vesti in zavrnila storitev. Ker je bila v tistem trenutku edina zaposlena v lekarni, je ženska ostala brez tablet. V zdravstvu lahko ugovor vesti uveljavljajo tako zdravniki, farmacevti kot drugi zdravstveni delavci. Delodajalec mora to upoštevati, vendar bolnikom kljub temu zagotavljati nemoteno zdravstveno oskrbo. Zadevo je v Odmevih komentirala predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. Spraševala je Rosvita Pesek.

Sorodna novica "Da pacientka v lekarni ni mogla do kontracepcije, je nedopustno – vprašanje le, kdo je odgovoren"

Kakšen je vaš odgovor na ta zaplet?
S tem se seveda moram strinjati oziroma se strinjam. Ključne so pravice pacientov, čeprav ima zdravstveni delavec, torej tudi magister farmacije, pravico do ugovora vesti. Vendar mora biti delodajalec s to pravico pravočasno seznanjen in delo organizirati na način, da pacientove pravice niso kršene, torej, da pacient prejme predpisano terapijo.

Je bilo v primeru iz Pomurskih lekarn to napovedano? Je delodajalec vedel, da bo farmacevtka uveljavljala pravico do ugovora vesti?
Po meni znanih informacijah so delodajalci o tem obveščeni. Sodelavci svojo voljo pravočasno izrazijo. Verjamem, da se je v tem primeru zgodila napaka v organizaciji dela. Kot sem seznanjena, se je delodajalec, torej Pomurske lekarne, zavzel, da bo sprejel vse ukrepe, da se takšna situacija ne bi več ponovila.

Ali je bila do zdaj sploh praksa, da bi vodstva lekarn spraševala svoje zaposlene, ali bodo morda pri svojem delu uveljavljali ugovor vesti? To ima za načrtovanje dela, za organizacijo, praktične posledice.
Težko rečem, kakšna je konkretna praksa. Ampak če si delavec, ki uveljavljaš ugovor vesti, je to vsekakor stališče, ki ga moraš izraziti delodajalcu že ob podpisu pogodbe o zaposlitvi. Teh sodelavcev po mojem vedenju v Sloveniji ni veliko in verjamem, da delodajalci organizirajo delo v lekarnah na način, da pacienti prejmejo predpisano terapijo.

Se spomnite takšnega primera? Vendarle vodite lekarniško zbornico, gotovo veste, ali smo takšne primere že imeli.
Primera, da bi to obravnavali tudi mediji, se ne spomnim. Pravzaprav se v vsej moji delovni praksi ne spomnim, da bi kadar koli prišlo do takšne situacije oziroma takšne zagate, da pacientka oziroma ženska ne bi dobila predpisane kontracepcije. To je res izjemen primer.

Bodo zaradi tega primera kakšne posledice, navodila? Se boste v svojem strokovnem združenju o tem pogovorili, sprejeli kakšne odločitve, potegnili kakšen nauk?
Verjamem, da smo že zdaj vsi v zdravstvu dobili nauk, da je treba spoštovati stališče oziroma prepričanja naših sodelavcev in da je treba delo organizirati na način, da nikakor niso kratene pravice pacientov. Seveda bomo o tem razpravljali na prihodnjih strokovnih srečanjih. Ampak predvsem odnos delavec-delodajalec je tisti, ki mora preprečiti takšne situacije. V redu je, da se takšne situacije razkrijejo, in v redu je, da se sprejmejo ustrezni ukrepi v vsakem delovnem okolju, da se takšna napaka v organizaciji dela ne bi več ponovila.