Novela, ki so jo poslanci sprejeli 21. novembra, tako ukinja Inštitut za varovanje zdravja ter ustanavlja Inštitut za javno zdravje in enoten nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Ta bo skrbel za izvajanje strokovnih in razvojnih nalog na področju zdravja, okolja in hrane, nacionalni inštitut za javno zdravje pa bo izvajal strokovne in razvojne naloge za področje dejavnosti javnega zdravja.

S spremenjeno organizacijo bodo, pravi vlada, v proračunu privarčevali 1,5 milijona evrov na leto. Po poročanju Radia Slovenija sicer zavodi v regijah že zdaj več kot polovico prihodka ustvarjajo na trgu in poslujejo uspešno, saj so se sredstva države za javno zdravje v zadnjih 15 letih zmanjšala za polovico. Inštitut za varovanje zdravja pa ima medtem dober milijon evrov izgube.

Pobudnik: Novela je škodljiva
Pobudnik referenduma, direktor zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto, Dušan Harlander, pa je prepričan, da se bo s centralizacijo zmanjšala dostopnost do javnega zdravja v regijah. Novela zakona bi prinesla izgubo delovnih mest, državni monopol in zmanjšanje zdravstvene varnosti v regijah, je poudaril Harlander in dodal, da ji nasprotujejo, ker je škodljiva.

Centralizacija današnjim časom ni primerna, v tovrstnih slovenskih zavodih pa bi povzročila odpuščanje približno četrtine zaposlenih, zmanjšanje konkurenčnosti med zavodi, znižanje ravni javnega zdravja, vdor tujih in zasebnih zavodov ter razpad dosedanjega sistema, v katerega so posamezni zavodi vložili veliko sredstev in znanja, je opozoril.

Novomeški zavod več kot polovico prihodkov ustvari s tržno dejavnostjo
Kot primer je navedel novomeški zavod, ki od približno pet milijonov evrov na letni ravni s svojo tržno dejavnostjo ustvari približno 3,5 milijona evrov. Posledično se zavod v več kot polovici preživlja sam, po uveljavitvi omenjene novele pa bodo njegovi zaposleni v celoti postali državno breme, je dodal prvopodpisani pobudnik.

Podpise zbirajo v skladu s predpisi, vse informacije o zbiranju pa so objavili na svoji spletni strani Proti centralizaciji, je še pojasnil Harlander. Pobudo za začetek zbiranja podpisov za referendum so v DZ vložili 28. novembra lani, podpisalo pa jo je 4.000 ljudi. Podpise bodo zbirali do 6. februarja.

Gantar: Prav v Novem mestu se razvija tržna dejavnost
Na to se je odzval minister za zdravje Tomaž Gantar. Poudarja, da z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti ne ukinjajo nobenega regionalnega zavoda za zdravstveno varstvo. "Gre pa za to, da se laboratoriji ne bodo še naprej razvijali v škodo javnega zdravstva. Namen nove ureditve je, da bo laboratorijska mreža racionalna," je zatrdil. "Laboratorijska dejavnost je danes vedno dražja in zahteva vedno več aparatur," opozarja minister. "Sedem ali več laboratorijev za dva milijona prebivalcev je preveč."

Vzrok za referendumsko pobudo o noveli vidi v Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto, kjer pretežni delež dela predstavlja tržna, laboratorijska dejavnost. "Ta se je v veliki meri razvila tudi na račun tamkajšnje industrije," je opozoril minister. Pravi, da si na tem področju ne želi organizacije, kot jo ima novomeški zavod. "To bi pomenilo napačno smer za javno zdravje," meni.

Po njegovih besedah se konflikt interesov med javnim zdravstvom in tržno dejavnostjo počasi izraža prav v Novem mestu. Boji se, da bi bilo ogroženo poslovanje, če bi novomeški zavod še naprej prevzemal laboratorijske programe drugim zavodom za zdravstveno varstvo.