V raziskavi PaRIS, ki jo je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je v letu 2023 sodelovalo 19 držav z vsega sveta, 107 tisoč pacientov z vsaj eno kronično boleznijo, starejših od 45 let, in 1800 zdravnikov. To je največja raziskava doslej, s katero so raziskovali, kako se primarno zdravstvo odziva na potrebe bolnikov. V raziskavi so ocenjevali telesno, duševno in splošno zdravje, socialno delovanje, dobro počutje, zaupanje v sposobnost samooskrbe, izkušnje s koordinacijo oskrbe, v osebo usmerjena oskrba, kakovost oskrbe in zaupanje v zdravstveni sistem.

V Sloveniji je raziskavo izvajal Zdravstveni dom Ljubljana v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in katedro za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, sodelovalo pa je dobrih 3300 pacientov in 81 ambulant družinske medicine. "Raziskava je pokazala, da je Slovenija primerljiva z drugimi državami, saj so naši rezultati podobni kot v drugih državah. Iz tega lahko zaključimo, da bodo pacienti, ki imajo eno ali več kroničnih bolezni, v Sloveniji dobili enako ali boljšo kakovost oskrbe kot v drugih sodelujočih državah," je ob predstavitvi rezultatov za medije povedala nacionalna koordinatorica projekta Zalika Klemenc Ketiš.

89 odstotkov vprašanih bolnikov s kroničnimi boleznimi je odgovorilo, da je zdravstvena oskrba v Sloveniji kakovostna, kar je nad povprečjem OECD-ja, ki je znašalo 87 odstotkov. Malenkost nad povprečjem celotne raziskave je tudi zaupanje kroničnih bolnikov v zdravstveni sistem. Da zaupajo sistemu, je odgovorilo 63 odstotkov vprašanih. Ugotovili so tudi, da so ambulante zelo dobre v usmerjeni oskrbi in timskem delu, saj v Sloveniji pacienta ne obravnava samo zdravnik, ampak tudi drugi člani tima, kot je medicinska sestra.

"Slovenija v isti ligi s Kanado, Norveško, Švico, čeprav porabi manj denarja"

Pri OECD-ju so ob tem naredili tudi primerjavo med državami o izidih zdravstvenega sistema, kot ga ocenjujejo pacienti, glede na vložena sredstva države. "Slovenija je v isti ligi s Kanado, Norveško, Švico, z zelo pozitivno izkušnjo ljudi v izidih oskrbe, čeprav porabi precej manj denarja, pod povprečjem držav. Menim, da to govori o učinkovitosti sistema," je izsledke komentiral vodja projekta in analitik zdravstvenih politik v OECD-ju Michael van den Berg.

Ob tem je poudaril, da se v Sloveniji ne zavedamo, kako dober zdravstveni sistem imamo in kako dobro je pripravljen na zdravljenje bolnikov s kroničnimi boleznimi. Primarna raven ima v Sloveniji po njegovih besedah zelo veliko vlogo, kar je dobro, saj tam zdravnik pacienta obravnava kot celoto. "Slovenija se je v vseh desetih kazalnikih dobro izkazala, še posebej dobro pa pri socialnem delovanju," je povedal.

Velik zaostanek pri zdravstveni digitalizaciji

Slovensko zdravstvo se lahko sicer še precej izboljša, van der Berg je navedel predvsem področje koordinacije med zdravstvenimi zavodi in izmenjavo zdravstvenih informacij. Da je Slovenija slabša na področju digitalne zdravstvene pismenosti in izmenjave elektronskih zdravstvenih informacij, je opozorila tudi Klemenc Ketiš. Rezultati so namreč pokazali, da je le pet odstotkov bolnikov oskrbovanih v ambulantah, ki si lahko elektronsko izmenjujejo zdravstvene kartoteke, kar je daleč pod povprečjem raziskave, ki znaša 57 odstotkov.

Po besedah slovenske koordinatorice projekta je sicer raziskava pomembna, ker je prva osvetlila, na kakšen način pacienti dobijo oskrbo in koliko oskrba v ambulantah družinske medicine pacientom pomaga, da bolje živijo, imajo boljšo kakovost življenja ter se bolje počutijo. Izsledki bodo tako v pomoč tudi ambulantam. "Lahko bodo pogledali svoje rezultate in se primerjali z drugimi ambulantami v Sloveniji in tudi v drugih državah. In to je zelo dragocena informacija, ker lahko ambulante vidijo, kje so dobre, kje bi se pa še lahko izboljšale," je dejala Zalika Klemenc Kirbiš. "To je prvi korak pri obravnavi oskrbe skozi potrebe pacientov," je poudarila.

Poleg tega bodo rezultati v pomoč tudi pri nadaljnjih ukrepih vlade, saj so pokazali, katera področja potrebujejo več pozornosti. "Na primer digitalizacija, uvajanje do uporabnikov prijaznih izboljšav, povečevanje sposobnosti samooskrbe pacientov z izboljševanjem zdravstvene pismenosti," je naštela ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.