Oba zdravnika bosta morala tudi na dopolnilno strokovno izobraževanje, Kaničeva za tri mesece, Pogorevc pa za enega. Drugostopenjsko razsodišče je tako izreklo nekoliko strožjo kazen za Kaničevo in blažjo za Pogorevca kot prvostopenjsko, ki je Kaničevi za dva meseca odvzelo licenco, Pogorevcu pa izreklo javni opomin.

Razsodišče: Napaka ni bila namerna
Predsednik razsodišča Miro Denišlič je pojasnil, da so odločitev sprejeli po tehtnem razmisleku in po preučitvi obsežne dokumentacije ter priloženih izvedenskih mnenj. Ob tem se zavedajo, da je bil potek zdravljenja nepravilen, da se je zgodila napaka, ki ni bila namerna.

Pri pregledu vse dokumentacije so ugotovili, da je Kaničeva skrbno izpeljala vso diferencialno diagnostiko, ugotovila povišano vrednost amoniaka, nato pa je nepravilno izbrala način zdravljenja. Denislič je dejal, da je na podlagi izvedenskih mnenj razvidno, da je zapoznelo in neustrezno ukrepanje vplivalo na potek bolezni otroka, a ni mogoče trditi, da je bilo to tudi vzrok smrti.

Sodišče je še menilo, da napaka ni bila namerna, ampak sta bila vzroka pomanjkljivo znanje zdravnice, nenadno srečanje s podatkom o povišani vrednosti plazemskega amoniaka, ki je zdravnico presenetilo, ker se v dozdajšnji praksi še ni srečala s podobnim primerom.

Denišlič: Nenavadno, da zdravnik ni imel pomoči izkušenejših kolegov
Pogorevc je kot zdravnik sodeloval pri nadaljnji obravnavi Bora Nekrepa v mariborskem UKC-ju in ob preselitvi v Ljubljano. Kljub pravilno prepoznani bolezni oziroma diagnozi in ogroženosti otroka pa ni začel razpoložljivega zdravljenja za znižanje plazemskega amonijaka.

Denišlič je pojasnil, da je bil Pogorevc prvi, ki je posumil, da gre za presnovno bolezen, in odredil ustrezne laboratorijske preiskave, a se je neustrezno odločil za zdravljenje. Na razsodišču pa se ob tem čudijo, da mladi zdravnik ni imel pomoči starejših, izkušenejših kolegov, ki bi ob tako redki bolezni lahko pomagali.