Minister za zdravstvo Dorijan Marušič v zdravstveni reformi, ki med drugim predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in krčenje košarice pravic, napoveduje tudi uvedbo trošarin na nekatere vrste hrane. Kot zatrjuje, je namen uvedbe trošarin predvsem vplivanje na navade potrošnikov in zmanjšanje epidemije debelosti - in ne polnjenje luknje v proračunu.

Tvegan življenjski slog se vse bolj izraža tudi v ceni z zdravjem in življenjem povezanih zavarovanj, pa tudi v davčnih (raz)bremenih. Dokument Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) kaže, da se za destimulacijo t. i. nezdrave hrane odloča vedno več evropskih držav. V ZDA o tovrstnih ukrepih še razpravljajo, a se pri tem spopadajo z velikim pritiskom živilske industrije. Poglejmo ureditve:
Od obdavčitve "nezdravega" ....
Najbolj razširjen ukrep je neposredna obdavčitev (pri nas trošarine) na pijače z dodanim sladkorjem in slaščičarske izdelke ter na živila z visokim deležem nasičenih maščob, pa tudi alkohola in tobaka. Danska se je za vse to že odločila in z reformo postopoma - s končnim ciljem na 25 odstotkov povišanja - dviguje vse te davke vse do leta 2019.

.... do subvencioniranja "zdravega"
Druge države se odločajo za nasproten ukrep - namesto obdavčitve nezdrave hrane na tak ali drugačen način subvencionirajo zdravo hrano: sadje, zelenjavo, krompir, še posebej tiste iz integrirane ali ekološke proizvodnje. Tak primer je Slovaška. V Grčiji so leta 2006 poskusili s pilotnim projektom znižanja obdavčitve sadja in zelenjave, a konkretnih zakonodajnih ukrepov še niso sprejeli.
Irci imajo različne davčne stopnje za tipe živilskih proizvodov. Večina osnovnih živil sicer ni obdavčena, nekatera "nezdrava" živila pa so iz tega sistema izločena. Še več, Irska razpravlja o predlogu, da bi te izdelke še dodatno obdavčila. Različne davke glede na "zdravost" živil imajo tudi na Madžarskem.

Romunija: Zmanjšajte debelost v državi
Na Finskem odločajo o uvedbi obeh konceptov, na Švedskem o tem razpravljajo. V Romuniji so poslanci ministrstvu kar neposredno naložili nalogo, naj pripravi davčne ukrepe "za zmanjšanje debelosti v državi".

ZDA: Sladke pijače predstavljajo polovico energetskega vnosa
Posebna zgodba so ZDA, kjer se, kot piše v poročilu IVZ-ja, zakonodajalci spopadajo z velikimi pritiski industrije. Pri tem navaja poročilo posebnega inštituta Bipartisan Policy Center, da se je poraba sladkih pijač v zadnjih 30 letih potrojila, v populaciji pa tovrstne pijače predstavljajo kar polovico vsega energetskega vnosa. Posebej so izpostavili, da se težava drastično povečuje pri otrocih in mladostnikih.

644 milijard predvidenega prihranka
Kongres trenutno razpravlja o poročilu Centra in predlaganih ukrepih, ki naj bi z zmanjšanjem stroškov zdravljenja sladkorne bolezni ter z debelostjo povezanih zapletov, ki bi ga prineslo obdavčenje, do leta 2040 prihranili kar 644 milijard dolarjev. Industrija sladkih pijač intenzivno lobira proti tem ukrepom.

Reforma naj bi bila do proračuna nevtralna
Zdravstvena reforma predvideva ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki letno nanese 370 milijonov evrov. Zamenjala bi jo splošna participacija, katere višina bi bila določena glede na dohodek posameznika, prinesla pa bi manj - predvidoma 235 milijonov evrov.

Predvidoma precej manjše prihodke bi kompenzirali s krčenjem košarice pravic, ki trenutno - s pomočjo dodatnega zavarovanja in ob občasnih doplačilih - obsega skoraj vse zdravstvene storitve. Določene pravice bi tako popolnoma izključili iz javnega financiranja, druge, ki imajo bolj socialni pridih, pa bi prenesli na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (posmrtnina, nadomestilo za odsotnost od dela zaradi krvodajalstva, začasna zadržanost z dela v primeru bolezni za brezposelne). Manjšali bi tudi plače vodilnih, med drugim direktorjem bolnišnic in zdravstvenih domov.

Tako bi stroške proračuna zmanjšali skoraj za razliko od prihodka ukinjenega dodatnega zavarovanja in uvedene participacije, vseeno pa bi proračunu zmanjkalo 18,3 milijona evrov. Te pa bi ministrstvo poiskalo pri sladkih užitkih.