Kot so poudarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je zdravje novorojenčkov in njihovih mater eden najpomembnejših kazalnikov splošnega zdravstvenega stanja in blaginje prebivalstva.

Na zdrav začetek življenja namreč vplivajo številni dejavniki, med katerimi so varna nosečnost in porod, telesno in duševno zdravje, dobro počutje žensk pred in med porodom ter po njem in nenalezljive bolezni.

Stopnja umrljivosti dojenčkov v Sloveniji je med najnižjimi v Evropi, stopnja maternalne umrljivosti pri nas pa je primerljiva z razvitimi državami, so sporočili z NIJZ-ja. Ob tem so dodali, da se bodo njihova prihodnja prizadevanja osredotočala na reševanje izzivov obporodnih duševnih stisk in ustvarjanje podpore za izboljšanje življenj mater in njihovih otrok.

V zadnjih petih letih v Sloveniji 9,7 smrti mater na 100.000 živorojenih otrok

Umrljivost mater, ki zajema smrti v času nosečnosti, poroda ali v šestih tednih po njem, je v Sloveniji nizka. V zadnjih petih letih smo imeli v povprečju 9,7 smrti na 100.000 živorojenih otrok, s čimer se Slovenija uvršča ob bok najbolj razvitim državam sveta. V 50. letih prejšnjega stoletja je bila ta številka skoraj desetkrat višja, v 80. pa dvakrat višja.

Sorodna novica Bo nosečnost za ženske znova smrtno nevarna?

Po podatkih NIJZ-ja se je najbolj zmanjšalo število smrti, ki so neposredno povezane z nosečnostjo ali porodom. K napredku so prispevale izboljšave v organizaciji porodniške oskrbe in skrbi za reproduktivno zdravje, kot so dostopnost do varnega in dostopnega splava, razvoj organizirane porodniške mreže in selitev porodov v nadzorovano okolje porodnišnic, pa tudi uvajanje preventivnih programov za ženske in nenehno strokovno izobraževanje zdravstvenih delavcev.

Smrtnost otrok pred rojstvom ali v prvem tednu po rojstvu je bila v zadnjih petih letih 6,4 na 1000 rojstev, kar je prav tako občutno manj kot v preteklosti, ko je bila še pred petimi desetletji tudi trikrat višja. Slovenija tako po zadnjih podatkih sodi med evropske države z najnižjo stopnjo mrtvorojenosti in umrljivosti novorojenčkov, kar je prav tako rezultat dolgoletnega sistematičnega dela na področju reproduktivnega zdravja, so še dodali na NIJZ-ju.

Svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto zaznamujemo 7. aprila, je WHO razglasil leta 1950 z namenom ozaveščanja o pomenu zdravja na svetovni ravni. Tudi v Sloveniji na ta dan potekajo številni dogodki.

Osrednji dogodek z okroglo mizo v Centru Rog

NIJZ skupaj s predstavništvom WHO-ja osrednji dogodek v Sloveniji pripravlja v Centru Rog. Na njem pa so predstavili najbolj sveže podatke s področja zdravja mater in novorojenčkov. Na okrogli mizi se bodo posvetili duševnemu zdravju žensk v obporodnem obdobju.

Zdravstveni dom Ljubljana pa bo med 10. in 13. uro v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in Europo Donno – Slovenskim združenjem za boj proti raku dojk na info točki na Pogačarjevem trgu opravljal številne brezplačne meritve in svetovanja.

Med drugim bodo udeležence informirali o izzivih dojenja in uravnoteženi prehrani za mamice in malčke, telesni dejavnosti po porodu, prepoznavanju in premagovanju poporodne depresije, novi družinski dinamiki po rojstvu otroka, prehrani otrok različnih starosti ter skrbi za ustno zdravje v različnih življenjskih obdobjih.

Predstavniki Europe Donne bodo na dogodku ozaveščali o pomenu zdravega načina življenja, rednega samopregledovanja dojk, oblikah pomoči – predvsem psihosocialni podpori za bolnice z diagnozo raka dojk in raka rodil.

Najdaljše obdobje življenja brez oviranosti za dečke iz Primorsko-notranjske regije

Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bilo leta 2022 število let zdravega življenja ob rojstvu ocenjeno na 69 let za ženske in 65 let za moške, kar predstavlja več kot 80 odstotkov celotne pričakovane življenjske dobe brez večjih težav.

Podatek se sicer med regijami po državi precej razlikuje. Dečki, rojeni v letu 2022, lahko najdaljše obdobje življenja brez oviranosti pričakujejo, če prebivajo v Primorsko-notranjski regiji, podobno velja za dekleta, ki prebivajo v Obalno-kraški regiji. Najslabša so za moške sicer pričakovanja v Savinjski, Zasavski in Pomurski regiji, za ženske pa v posavski, goriški in podravski regiji.

V Evropski uniji je sicer po podatkih Sursa iz leta 2023 povprečno sedem od desetih prebivalcev, starih 16 let ali več, menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež teh prebivalcev je bil najvišji na Irskem in Malti (79,5 odstotka), najnižji pa v Litvi in Latviji (47,6). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja 65,7 odstotka prebivalcev, kar je bilo nekoliko manj od povprečja v EU (67,9).

Klakočar Zupančič o pomenu dostopnosti javnega zdravstva

"Več kot 300.000 mater umre zaradi komplikacij v nosečnosti in več kot dva milijona otrok umre v prvem mesecu življenja, še dva milijona pa je mrtvorojenih. Ženske in družine povsod po svetu potrebujejo strokovno zdravstveno oskrbo ter emocionalno podporo tako v času nosečnosti kot po rojstvu otroka," je zapisala predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.

Sodoben svet pa zahteva tudi sodoben pogled na zdravje, ki je po moderni definiciji stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, je dodala.

S skrbjo za sočloveka, grajenjem vključujoče družbe in aktivno skrbjo za tiste, ki se spopadajo s težkimi življenjskimi izzivi, pa naj gre za ljudi z oviranostmi ali tiste, ki živijo pod pragom revščine, po mnenju predsednice DZ-ja gradimo ne samo zdravo družbo, ampak skrbimo tudi za zdravje vseh članov skupnosti.

Poudarila je, da se Slovenija po urejenosti zdravstvenega sistema po nekaterih analizah uvršča med prvih 25 držav na svetu. To velja tudi za skrb, ki je v okviru zdravstvenega sistema na voljo nosečnicam in novorojenčkom, zato je še toliko pomembneje, da javni zdravstveni sistem krepimo in ga ohranjamo dostopnega čim širši populaciji ljudi, je navedla.

Prevolnik Rupel: Slovenija sodi med države z najnižjo maternalno umrljivostjo na svetu

Tako v Sloveniji kot drugod po svetu je napredek na področju porodništva, pediatrije, cepljenja in preventivnih programov občutno znižal umrljivost novorojenčkov in porodnic, vse več otrok pa ima možnost, da odrašča zdravo in varno, je v poslanici poudarila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Spomnila je, da Slovenija sodi med države z najnižjo maternalno umrljivostjo na svetu. Ob tem pa je Slovenija med evropskimi državami z najnižjo stopnjo mrtvorojenosti in umrljivosti novorojenčkov. Vse to kaže na odlično zdravstveno varstvo porodnic, ploda in novorojenčkov, je poudarila ministrica.

Sorodna novica Slovenija je ena najvarnejših držav za rojevanje

Zdravje v nosečnosti, ob porodu in v času zgodnjega otroštva pomembno vpliva na zdravje v odrasli dobi. Ženske, ki se v nosečnosti in po porodu spopadajo z duševnimi stiskami, so še posebno ranljiva skupina, ki potrebuje prepoznavanje, usmerjanje, podporo in zdravljenje. Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 zato posebno pozornost namenja temu področju.

Prevolnik Rupel je v poslanici navedla še, da so v Sloveniji na voljo programi za duševno zdravje v nosečnosti in po porodu. Presejanje v nosečnosti izvaja posebej usposobljen in izobražen del ginekoloških timov, po porodu pa se podpora nadaljuje ob obiskih patronažnih medicinskih sester na domu. Posebno pozornost namenjajo tudi prepoznavanju in obravnavi nasilja v družini, ki pomembno vpliva na dobrobit mater in otrok. "Gradimo sistem, ki upošteva tako telesne kot duševne in socialne vidike zdravja," je zapisala v poslanici.

Na področju zakonodaje ministrica podpira pravico do dostojnega porodniškega dopusta, varnega delovnega okolja in dostopa do vseh pravic na področju reproduktivnega zdravja. "Skupaj z drugimi evropskimi državami si prizadevamo, da pravica do zdravja, še posebej otrok, postane vodilo vseh politik," je poudarila.

"Naša skupna dolžnost je ustvariti okolje, kjer bodo otroci deležni varnih in zdravih začetkov življenja. Le tako bomo zgradili družbo, ki bo zdrava, pravična in odporna na prihodnje preizkušnje. Svetovni dan zdravja 2025 je priložnost, da utrdimo svojo zavezanost življenju, pravičnosti in solidarnosti," je v poslanici še zapisala ministrica.

WHO: Leta 2023 je po svetu umrlo 260.000 nosečnic in porodnic

Od preloma tisočletja do leta 2023 je relativno število smrti v povezavi z nosečnostjo upadlo za 40 odstotkov, pri čemer raziskovalci opažajo trend upočasnjevanja po letu 2016.

Poročilo z naslovom Trendi v zvezi z umrljivostjo mater, ki obravnava smrti mater na nacionalni, regionalni in globalni ravni od leta 2000 do leta 2023, ocenjuje, da je po svetu leta 2023 umrlo 260.000 nosečnic in porodnic.

Tako WHO kot druge agencije Združenih narodov in humanitarne organizacije zadnje mesece svarijo pred posledicami varčevanja na področju mednarodne pomoči. Odgovorne posebej skrbijo dejanja nove ameriške vlade, ki ukinja programe pomoči, odločila se je pa tudi za izstop ZDA iz WHO-ja.

"Čeprav to poročilo kaže nekaj upanja, pa podatki tudi poudarjajo, kako nevarna je nosečnost v večjem delu sveta, čeprav obstajajo rešitve za preprečevanje in zdravljenje zapletov, ki so vzrok za veliko večino smrti mater," je ob izdaji poročila posvaril direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Podsaharska Afrika je še vedno regija, ki najbolj trpi za posledicami neustrezne skrbi za zdravje nosečnic in porodnic, saj predstavlja okoli 70 odstotkov vseh smrti na globalni ravni. Evropa, kot tudi večina preostalega sveta, v statistikah umrljivosti stagnira.

Najbolj pozitivna slika v Severni in Zahodni Evropi

Evropska regija WHO, ki vključuje območje 53 držav, vključno z državami Srednje Azije, Zakavkazja, Turčijo in Izrael, je sicer najuspešnejša pri spopadanju z umrljivostjo mater in beleži 11 smrti na 100.000 živorojenih otrok. V afriški regiji je takšnih smrti 442 na 100.000 rojstev.

Evropska regija je imela 55-odstotni upad umrljivosti med letoma 2000 in 2023, a je napredek v zadnjem desetletju skoraj ničen.

Najbolj pozitivno sliko je videti v regiji Severne in Zahodne Evrope, nekoliko slabše je v Južni Evropi, kjer WHO opozarja na neenakosti pri obravnavi priseljenskih skupnosti in pa omejitve pri financiranju zdravstva. Zahodni Balkan in Vzhodna Evropa kljub izjemnim napredkom ostajata pod povprečjem evropske regije, ki šteje skoraj milijardo ljudi.

Slovenija se z oceno treh smrti na 100.000 rojstev uvršča v svetovni vrh v uspešnosti skrbi za zdravje nosečnic in porodnic v letu 2023. Zaradi nizkega števila rojstev sicer nastajajo večja odstopanja v primerjavah na letni ravni.