"S pred časom uvedenimi varčevalnimi ukrepi vzdržujemo stabilno poslovanje bolnišnice," je na današnji seji sveta zavoda povedal direktor UKC-ja Maribor Anton Crnjac, ki je na prejšnji seji opozoril na pomanjkljivo financiranje UKC-ja Maribor za terciarno dejavnost, zaradi česar zavodu manjka približno šest milijonov evrov, zatem je to problematiko predstavil tudi predstavnikom zdravstvene blagajne (ZZZS). Crnjac je povedal, da je tudi zavarovalnica prepoznala to problematiko, zato pričakuje njegovo skorajšnjo rešitev. "Ta denar nam pripada," je poudaril.

V obdobju od januarja do novembra znaša presežek odhodkov nad prihodki UKC-ja Maribor nekaj manj kot tri milijone evrov, kar predstavlja dober odstotek skupnih prihodkov. Še vedno negativen rezultat, ki pa je za skoraj 30.000 evrov ugodnejši od ocene za obdobje do septembra, je po navedbah vodstva kliničnega centra posledica tudi visokih stroškov energije in materiala.

Stroški energentov so letos kljub podobni porabi za 4,4 milijona evrov višji od tistih v enakem obdobju lani, rastejo tudi cene zdravil. "Smo pa glede na lansko leto dosegli z racionalizacijo za približno 600.000 evrov prihrankov pri živilih in 167.000 evrov pri materialu za popravila in vzdrževanje," je pojasnil vodja finančno-računovodske službe Marjan Javornik.

Z dodatnimi programi za skrajševanje čakalnih vrst, ki so jih začeli izvajati spomladi, so do konca novembra pridobili 3,2 milijona evrov. Do konca leta računajo na skupno nekaj manj kot pet milijonov evrov.

Veliko postavk je torej še odprtih, zato so člani sveta zavoda zahtevali od vodstva kliničnega centra, da do sredine januarja pripravi tri mogoče scenarije letošnjega poslovanja, torej najugodnejšega, optimalnega in najslabšega mogočega, da so pripravljeni na vse možnosti. Prav tako so zahtevali, da se člani sveta zavoda mesečno seznanjajo s podatki o poslovanju v preteklem mesecu, in to ne glede na sklice sej sveta zavoda.

Svet zavoda je obravnaval tudi poročilo o obvladovanju izzivov upravljanja in trajnostnega razvoja UKC-ja Maribor, iz katerega med drugim izhaja, da se namerava klinični center v prihodnje širiti na področju geriatrije, prizadeval pa si bo tudi za zagotovitev več postelj za intenzivno terapijo. Teh imajo trenutno 40.

Milijon za novo pralno linijo

Člani sveta zavoda so prav tako potrdili investicijsko dokumentacijo za menjavo dotrajane pralne linije, ki je ocenjena na okoli milijon evrov. Nadgradnja oddelka za onkologijo je po besedah Crnjaca v fazi projektiranja, začetek gradbenih del pričakuje v nekaj mesecih.

Pospešeno se izvaja projekt gradnje nove infekcijske klinike, ki mora biti zaradi financiranja s sredstvi EU-ja končan do konca leta 2026, posvečajo pa se tudi obnovi nekdanjega oddelka za pljučne bolezni v negovalno bolnišnico, pri čemer je objavljen razpis za izvajalca gradnje. "Investicijski cikli, ki smo si jih zastavili, potekajo po zastavljeni časovnici," je članom sveta zavoda zagotovil direktor.

Še vedno je aktualna gradnja zabojniške bolnišnice za bolnike s covidom-19, ki bi jo lahko pozneje uporabljali tudi za druge oddelke. "Nekaj se sicer zapleta glede umestitve covidne bolnišnice. Po nekih podatkih bomo morali narediti še en krog, da bi pridobili gradbeno dovoljenje. To bi za nekaj mesecev zavleklo začetek gradnje," je povedal Crnjac, ki je posebej opozoril še na nujnost nabave kirurškega robota in posodobitve računalniške opreme za obračun plač in registracijo delovnega časa.