Okužbo z virusom zahodnega Nila so zaznali pozneje, ko so v laboratoriju pregledovali zbrane vzorce oseb, ki so prebolele vročinsko bolezen z glavobolom, je pojasnila Maja Sočan iz centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Testirali so okoli 400 vzorcev, le eden pa je bil pozitiven na bolezen zahodnega Nila, je dodala.
Okužba je bila "epidemiološko razumljiva", saj je bolnik doma v vzhodni Sloveniji, ob meji s Hrvaško, tam pa so že lani zaznali več primerov te bolezni, je dejala Sočanova. A po njenih besedah je težko napovedovati, ali bomo imeli še kak primer te bolezni pri nas. Gre namreč za bolezen, ki jo prenašajo komarji, zato se pojavlja v tistih mesecih, ko so komarji dejavni. Po izkušnjah iz drugih držav se sicer najpogosteje pojavlja od julija do septembra, dodaja.
Bolnik, ki je zbolel pri nas, je prebolel lažjo obliko z vročino in glavobolom. Sočanova je pojasnila, da kar 80 odstotkov tistih, ki zbolijo za virusom zahodnega Nila, bolezen preboli brez vročine ali slabega počutja - sploh ne vedo, da so okuženi. Le 20 odstotkov okuženih razvije vročinsko bolezen z glavobolom in slabim počutjem, kar je glavni simptom virusa zahodnega Nila. Tudi to v nekaj dneh mine, saj za bolezen, ki je virusna, ni zdravila, pravi Sočanova.
Le manjšina zboli za težjo obliko
Pri manj kot enem odstotku okuženih, predvsem starejših in kroničnih bolnikih, pa lahko bolezen napreduje v akutni meningitis, torej prizadetost možganskih ovojnic, in akutni encefalitis, to je prizadetost možganovine. V teh primerih se pri bolnikih poleg glavobola z vročino pojavijo še otrplost tilnika, slabost, bruhanje in motnje v zavesti, prvi znak je velika zaspanost.

Zelo redko se zgodi, da bolnik zaradi akutnega encefalitisa, ki ga je povzročil virus zahodnega Nila, umre, dodaja Sočanova. Ljudje naj zato ne bodo posebej zaskrbljeni zaradi omenjene bolezni, priporoča Sočanova.
Veliko racionalnejši pristop je, da v svoji okolici ljudje zmanjšajo možnost razmnoževanja komarjev. "Vode v vazicah, v zamašenih žlebovih, posodah za zalivanje, odvrženih starih pnevmatikah, v katerih se ob dežju nabira voda ... Vse to naj odstranijo, da bodo zmanjšali možnost, da se zaredijo komarji," je naštela Sočanova.