Zvišanje plač je vlada zdravnikom zagotovila že v desetem protikoronskem zakonu, ki je najvišji plačni razred zgolj za zdravnike in zobozdravnike s 57. dvignil na 63. plačni razred, a to le za eno leto. Zdaj naj bi ta sprememba dobila neomejeno veljavo.
Dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike za šest plačnih razredov je tako dopuščal zadnji interventni zakon za omilitev posledic epidemija covida-19 (PKP 10) in velja do 31. decembra 2022. Vsi javni uslužbenci, torej tudi zdravniki in zobozdravniki, so do te spremembe namreč lahko dosegli največ 57. plačni razred, višji plačni razredi pa so bili "rezervirani" za funkcionarje.
Sindikati, ki zastopajo zdravnike in zobozdravnike, ter ministrstvo za zdravje so po neuradnih informacijah v ponedeljek dosegli dogovor. Plače naj bi se večini dvignile za šest plačnih razredov, nekaterim zdravnikom specializantom tudi za sedem. Ker en plačni razred pomeni približno štiriodstoten dvig plače, bi dogovor zdravnikom prinesel 24- oz. 28-odstoten dvig plač.
Hkrati bi bila uvedena tudi nekatera nova delovna mesta. Uvedeno naj bi bilo novo delovno mesto starejši zdravnik specialist, ki bi bil uvrščen v 63. plačni razred. To je šest razredov več od najvišjega plačnega razreda, ki ga zdravniki lahko trenutno dosežejo. Prav tako naj bi predvideli oblikovanje delovne skupine, ki bi pripravila zakonski predlog, ki bi urejal plače zdravnikov in zobozdravnikov.
Kot je za Dnevnik Televizije Slovenija poročala novinarka Breda Štivan Bonča, je povišanje zdravniških plač težko 110 milijonov evrov, a naj v ta znesek ne bi bili všteti dodatni stroški za dražje plačilo dežurstev, ki jih prinaša povišica.
Izstop iz enotnega plačnega sistema?
V okviru dogovora za ohranitev javnega zdravstva se pogajajo tudi o izstopu zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Ministrstvo in sindikat Fides sta se o tem pogajala med majem in novembrom lani, nato pa je minister Janez Poklukar pobudo zavrnil. Da izstop zdravnikov iz sistema ni predviden, je minuli teden ocenil tudi finančni minister Andrej Šircelj.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides vztraja, da se v dogovor zapiše izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema, medtem ko drugi sindikati, ki so bili prisotni na pogajanjih, temu nasprotujejo.
Zahteve po izstopu zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju so opravnomočene s sklepi zadnjih nekaj letnih konferenc sindikata in podprte tudi s strani ostalih zdravniških organizacij, "ostajajo pomemben strateški cilj ohranjanja dostopnega in učinkovitega zdravstvenega sistema". Tega bodo, "kot odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti, skupaj z ostalimi potrebnimi reformnimi procesi v našem zdravstvu, še naprej zasledovali", so pri Fidesu zapisali v sporočilu za javnost.
Ministrstvo pogajanj za zdaj ne komentira
Na ministrstvu pojasnjujejo, da pogajanja s sindikati zdravnikov in zobozdravnikov aktivno potekajo, vsebinsko pa jih ne komentirajo do podpisa končnega dogovora. Med pogajanji so se o plačah dogovarjali v okviru obstoječega sistema, pogovarjali pa so se tudi o oblikovanju delovne skupine za pripravo novega predloga zakona o plačah zdravnikov.
Kot so na ministrstvu za zdravje navedli, zagovarjajo stališče, da so za tvoren in konstruktiven pogajalski proces ključnega pomena interni pogovori, brez pritiskov javnosti. "Ne glede na to, pa zaradi različnih informacij, ki danes krožijo, pojasnjujemo, da sta se vladna in sindikalna pogajalska stran med pogajanji dogovarjali o plačah zdravnikov in zobozdravnikov v okviru obstoječega sistema. Pogovarjali pa so se tudi o oblikovanju delovne skupine, ki bo pripravila nov predlog zakona, ki bo urejal plače zdravnikov in zobozdravnikov," so zapisali.
Vladna stran je pogajanja z reprezentativnimi sindikati zdravnikov in zobozdravnikov začela v petek, nedavno pa so po medijih zaokrožile informacije, da so v ponedeljek sklenili dogovor, v katerem naj bi bil vključen tudi izstop iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju.
Fides: Pogajanja še niso končana
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides pojasnjuje, da pogajanja glede zdravniških plač še niso uradno končana in bi bilo do parafiranja vsebin preuranjeno kar koli komentirati. Po nekaterih neuradnih informacijah bi vlada o dogovoru, doseženem v ponedeljek, morebiti lahko odločala že v torek.
Fides v sporočilu za javnost, objavljenem na spletnih straneh sindikata, izraža pričakovanje, da bodo usklajene vsebine v kratkem realizirane "kot priznanje slovenskim zdravnicam in zdravnikom za opravljeno požrtvovalno delo v dveh letih spopadanja z epidemijo ter kot pozitiven signal za izzive, ki nosilce zdravstvene dejavnosti v javnem zdravstvenem sistemu čakajo po zaključku epidemije".
Pri tem so poudarili, da je predmet pogajanj izključno vsebina aneksa k posebnemu tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike kot realizacije določbe v zadnjem interventnem zakonu za omilitev posledic epidemije covida-19.
Stavkovni odbor Fidesa
Predsednik največjega zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin je konec preteklega tedna dejal, da so izhodišča Fidesa v okviru možnosti, ki jih daje dvig plačnega stropa z desetim interventnim zakonom, in naslavljajo vse slovenske zdravnike in zobozdravnike.
Iz Fidesa so nato v petek zvečer sporočili, da se je glavni odbor sindikata na seji preoblikoval v stavkovni odbor. Ministru Poklukarju pa so očitali, da zavlačuje z izvedbo zadnjega interventnega zakona za omilitev posledic epidemije covida-19, ki prinaša dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike.
Stavko napoveduje sindikat zdravstva in socialnega varstva
Medtem se pogajanja s sindikati zdravstva in socialnega varstva niso še niti začela, zato so za 16. februar napovedali stavko.
Preostali sindikalisti pričakujejo enako obravnavo
Ob dogovoru z zdravniki enako obravnavo pričakujejo tudi v drugih sindikatih javnega sektorja. Ker vladna stran na njihov poziv ni sklicala pogajanj, sta jih sklicali sindikalni pogajalski skupini. Vladno pogajalsko skupino so povabili na sestanek prihodnjo sredo, prav tako nanj vabijo premierja Janeza Janšo.
Sindikati smo interesne organizacije, logično je, da zastopamo svoje člane, zastopamo jih na področjih, kjer so zaposleni. In vlada je seveda tista, ki mora skrbeti, da je sistem delujoč in konsistenten. V ta namen zakon o sistemu plač v javnem sektorju določa, da pogajanja za sklepanja vodi ministrstvo za javno upravo skupaj z ministrstvom za finance in resornim ministrstvom. Teh konkretnih pogajanj ministrstvo za javno upravo ni vodilo, zato moj očitek ministru Koritniku, da svojega dela ne opravlja in ga ne opravlja v skladu z zakonom.
Kot je na novinarski konferenci pojasnil vodja ene od sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek, bodo na pogajanjih vladni strani predstavili svoja pričakovanja in zahteve. Med njimi je tudi, da se dvigne uvrstitev vseh delovnih mest v javnem sektorju za šest plačnih razredov, kolikor je bil po Počivavškovih besedah najnižji dvig delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov, dosežen v ponedeljkovem dogovoru. Prav tako bo njihova zahteva, da se omejitev najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji, odpravi za vse javne uslužbence.
Počivavšek je ugotavljal, da je bilo vladno izhodišče zelo nenavadno usklajeno s sindikatom Fides oz. zdravniškimi sindikati. Pojasnil pa je tudi, da so drugi sindikati, ki so bili prisotni na pogajanjih glede zdravniških plač, nasprotovali zapisu o pripravi podlag za izstop iz plačnega sistema. Glede tega so podali tudi pisne pripombe.
Pričakovanja in zaostrovanje sindikalnih dejavnosti
Zahtevajo tudi, da se določi avtomatično usklajevanje vrednosti plačnih razredov, in sicer najmanj z inflacijo, od letošnjega leta dalje. Prav tako pričakujejo dvig vrednosti plačnih razredov na način, da se odpravi uravnilovka v spodnjem delu plačne lestvice, da se torej, kot je pojasnil, vrednost najnižjega plačnega razreda dvigne na raven minimalne plače in se nato dogovorijo ustrezna razmerja tudi do višjih plačnih razredov.
"Pričakujemo, da se bo vlada na pogajanja odzvala vsaj tako ažurno in konstruktivno, kot je to počela v pogajanjih, ki so se včeraj zaključila, in da bo sprejela tudi ustrezna izhodišča za ta pogajanja, ki bodo na eni strani zagotavljala enakopravno obravnavo javnih uslužbencev in na drugi strani omogočala pogajanje o vseh omenjenih zahtevah," je dejal Počivavšek.
Po njegovih besedah v sindikatih pričakujejo tudi, da bo vlada spoštovala dano zavezo, in sicer da bo glede temeljnih vprašanj plačnega sistema v javnem sektorju dosegla soglasje s sindikati javnega sektorja. V sindikatih pričakujejo, da se bodo pogajanja začela nemudoma, "v nasprotnem primeru se po sindikatih med članstvom že opravljajo pogovori o zaostrovanju sindikalnih aktivnosti," je še navedel Počivavšek.
Štrukelj: Vlada je porušila razmerja
Vodja druge sindikalne pogajalske skupine, pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja, Branimir Štrukelj, pa je opozoril na posledice dogovora z zdravniki.
"Ni mogoče, da se vlada ne zaveda, da je s to enostransko potezo, ki jo je inicirala v interventnem zakonu in včeraj zapečatila z dogovorom z zdravniki, na nek način v temeljih stresla plačni sistem, da je s to enostransko potezo zrušila razmerja med plačnimi skupinami in v resnici pod vprašanj postavila celo obstoječ plačni sistem," je dejal.
Ob tem je ugotavljal, da je kljub temu to storila, na podlagi česar Štrukelj sklepa, da "jim je očitno povsem vseeno za posledice, ki bodo iz te enostranske poteze sledile". Meni namreč, da bo to za nekaj let državo potegnilo v nek spopad za novo oblikovanje plačnih razmerij v državi, "ki bo mnogo stal vse nas". "Kajti ta lov je zdaj odprt; odprla pa ga je vlada z nerazumnimi, neracionalnimi, protisistemskimi potezami," je še dodal Štrukelj.
Med drugim je spomnil tudi na vloženo zahtevo za presojo ustavnosti, ker se je preboj plačnega stropa omogočil le zdravnikom, kar druge postavlja v neenak položaj, čeprav so prej imeli enako izhodišče in bili primerljivi - tako raziskovalke in raziskovalci v inštitutih znanosti, profesorji in profesorice na univerzah, kot tudi drugi vrhunski poklici v javnem sektorju.
Zato so vlado pozvali k postopku, ki je predviden v zakonu o sistemu plač, da bi na legalen način vsem omogočili enak preboj, kot je bil sedaj izjemoma narejen zgolj za zdravnike. A zahteva 41 sindikatov po njegovih besedah ni prišla niti do seje vlade. S tem je bilo po njegovih oceni sporočeno, da so vsi ostali v javnem sektorju "na nek način nižje oblike življenja, ki si za razliko od zdravnikov ne zaslužimo enake obravnave in nismo vredni počenega groša".
Takojšnja pogajanja pričakujejo tudi v sindikatih državne uprave
Že pred ponedeljkovim dogovorom z zdravniki so vlado k pogajanjem v skupnem pismu v petek pozvali tudi Sindikat carinikov Slovenije, Sindikat ministrstva za obrambo in Sindikat državnih organov Slovenije. Omenjeni sindikati so v skupnem pismu vladi, premierju Janezu Janši in ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku poudarili, da je vlada dala absolutno prednost policistom in zdravstvu, istočasno pa povsem zanemarila nič manj pomembne pooblaščene in uniformirane uradne osebe represivnega dela državnega aparata in drugo uradništvo, ki pooblastila države izvršuje neposredno v razmerju do pravnih in fizičnih oseb oz. odloča o njihovih pravicah in dolžnostih.
Med njimi so navedli zaposlene na finančni upravi, upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ministrstvu za obrambo in Slovenski vojski, pa tudi na Sovi in inšpektorje vseh državnih inšpektoratov ter vse druge uradnike, ki so pri svojem delu še posebej varnostno in zdravstveno izpostavljeni. V omenjenih sindikatih opozarjajo na "favoriziranje" le določenih poklicnih skupin in tudi neenako obravnavo zaposlenih, ki spadajo v plačno skupino C.
Glede na dejstvo, da skupaj zastopajo vse državne uslužbence in uslužbence uprav lokalnih skupnosti razen uslužbencev policije, pa, kot so zapisali, zahtevajo neposredna pogajanja z vlado oz. povsem enake pravice, "ki so jih že leta deležni sindikati policije, zdravstva in šolstva". Zahtevajo, da se takoj pristopi k pogajanjem, s katerimi bodo odpravili podvrednotenje pooblaščenih in uniformiranih uradnih oseb. Če njihovemu pozivu k pogajanjem ne bodo prisluhnili, pa bodo, kot so pojasnili, prisiljeni začeti zaostrovanje sindikalnih dejavnosti.
Odgovor vladne strani pa pričakujejo najpozneje do 4. februarja.
Na ministrstvu za javno upravo pripravili izhodišča za pogajanja
Vlada dogovora med sindikati s področja zdravstva glede plač zdravnikov še ni obravnavala, so sporočili z ministrstva za javno upravo in dodali, da je minister Boštjan Koritnik kolege sicer že pri obravnavi izhodišč za pogajanja, ki jih je pripravilo ministrstvo za zdravje, opozoril "na posledično nezadovoljstvo preostalih sindikatov in demonstracijski učinek pri drugih poklicnih skupinah".
Na ministrstvu za javno upravo sporočajo, da zahtevo sindikatov javnega sektorja glede začetka pogajanj o usklajevanju vrednosti plač poznajo in da so na njeni podlagi že pripravili izhodišča za pogajanja, ki jih bo vlada predvidoma obravnavala na seji ta četrtek. "Strinjamo se, da se je treba pogajati o usklajevanju plač tudi v javnem sektorju, vendar se plače v javnem sektorju ne usklajujejo že od leta 2011, kar pa seveda ne more biti samo odgovornost aktualnega ministra za javno upravo," so zapisali.
"Grožnje s stavko so po našem mnenju v tem trenutku preuranjene, saj smo prepričani, da izzive lahko rešimo za pogajalsko mizo," so se odzvali na napovedi visokošolskega sindikata, ki pričakuje, da se bodo po dogovoru o zvišanju plač zdravnikov začela tudi pogajanja o aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. "Kar nekaj očitkov, predvsem od posameznih sindikatov, je nekoliko nenavadnih, saj jih nekaj med njimi sodeluje na ločenih pogajanjih za zdravstvo, tam se zavzemajo za dvig plač za eno poklicno skupino, potem pa na centralni ravni prav to problematizirajo," so še zapisali na ministrstvu za javno upravo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje